Večkrat nagrajeni slovenski film Šanghaj režiserja in scenarista Marka Naberšnika je posnet po romanu Nedotakljivi Ferija Lainščka. Foto: BoBo
Večkrat nagrajeni slovenski film Šanghaj režiserja in scenarista Marka Naberšnika je posnet po romanu Nedotakljivi Ferija Lainščka. Foto: BoBo
Šanghaj
V ospredju dogajanja filma Šanghaj, ki se odvija skozi več generacij, je ljubezenska zgodba. Foto: Uradna stran filma
Feri Lainšček
'Menim, da je Marko Naberšnik ustvaril dober film z mnogimi pozitivnimi sporočili.' Foto: BoBo

Intimno o tem razmišljam tako - umaknil sem se iz združenja PEN, ker nočem, da me povlečejo v politične spore. Moj zasebni boj za pisateljsko neodvisnost in samostojnost je pravzaprav permanenten, drugače si svoje svobodnjaške pozicije niti ne znam zamišljati, je pa dejstvo, da to v danih okoliščinah ni lahko.

Film Šanghaj, ki je plod vnovičnega sodelovanja Lainščka in Naberšnika, si bo mogoče v sredo, 1. maja, v terminu Filma tedna ob 20.00 premierno ogledati na 1. programu Televizije Slovenija. Ob tej priložnosti ste se v MMC-jevi klepetalnici lahko znova pogovarjali s pisateljem, ki je pri nastajanju filma sodeloval praktično v vseh etapah - od priprave do postprodukcije. Meni, da se je nastanek dobrega filma pravzaprav čudež. "Njegovo 'rojevanje' je namreč tako zelo kompleksno, da je ob navdihu, znanju, denarju in drugih okoliščinah treba imeti še veliko sreče, da vse to na koncu zaživi kot zgovorna in presežna celota."

Celoten klepet si lahko preberete tukaj.

Navdihujoča želja po svobodi
Osrednji lik filmske pripovedi, ki se dogaja skozi več generacij, je Lutvija Belmondo Mirga, ki se odloči, da bo postavil vas z imenom Šanghaj. Preživlja se s tihotapljenjem, pridobi si bogastvo in njegov vpliv v okolici s časom narašča. Na svojo stran pridobi krajevno policijo in politiko, kar mu pomaga, da se dvigne nad zakon. Romi, "kot verjetno še zadnje neukročeno ljudstvo v Evropi", so Lainščku poseben navdih. "V času, ko je naše življenje neizprosno vpeto v sisteme evidentiranja, normiranja in sankcioniranja, se mi zdi njihova želja po svobodi nekaj redkega in pravzaprav navdihujočega. Roman ima težišče nekako v tej smeri ...," pravi.
Glavno vlogo igra Visar Vishka, nastopajo še Asli Bayram, Senad Bašić, Marjuta Slamič, Jasna Diklić, Miodrag Miki Trifunov, Bojan Emeršič, Saša Petrović, Vlado Novak in Ivo Ban, v filmu pa se pojavi tudi Lainšček. Povabilo k statiranju je bil poklon režiserja, ki je pisatelja k nastopu v filmu povabil že pri Petelinjem zajtrku. Na vprašanje, ali bi sprejeli tudi kako večjo vlogo, Lainšček skromno odgovarja, da ji gotovo niti ne bi bil dorasel.

Kljub opojnemu vonju knjige, je nujen korak s časom
Vrsta pisateljevih del je že dostopna v elektronski igri. Knjigarna Amazon v programu Kindle ponuja angleški prevod Nedotakljivih (Shanghai Gypsy), te dni pa je založba Mor Art objavila še tri e-knjige za otroke v angleškem jeziku. Amazon od zdaj ponuja tudi tri velike slikanice iz serije Mislice, ki je bila nagrajena z nagrado večernica. V angleški izdaji je naslov serije Tales Of The Heart, objavljene pa so knjige Ignacija in njen angel (Agnes and The Angel ), Zalika in Gusti (Rebecca And The Gypsy) in Lepa Angelika (Beautiful Angelica), ki jih krasijo ilustracije Igorja Ribiča.
"To doživljam kot nujni 'korak s časom', ki seveda sproža številna vprašanja, pa verjetno tudi zadrege, nelagodja, ugibanja ipd. Vse bolj pa mi okoliščine seveda dopovedujejo, da je taka prilagoditev pravzaprav nujna. Seveda sodim v generacijo avtorjev in bralcev, ki se jim zdi vonj papirja in sveže tiskarske barve nekaj najbolj opojnega, kljub temu pa seveda uporabljam že tudi elektronske bralnike."
"Nočem biti povlečen v politične spore"
Več bralcev je spraševalo o pisateljevem nedavnem izstopu iz Slovenskega centra PEN. "Intimno o tem razmišljam tako - umaknil sem se iz združenja PEN, ker nočem, da me povlečejo v politične spore. Moj zasebni boj za pisateljsko neodvisnost in samostojnost je pravzaprav permanenten, drugače si svoje svobodnjaške pozicije niti ne znam zamišljati, je pa dejstvo, da to v danih okoliščinah ni lahko." Z bralko se strinja, da bi morali biti pisatelji nad tovrstnimi prepiri, "a to je pač očitno lahko samo najina pobožna želja".
Si kdaj želi, da bi si bili izbrali kakšen bolj pragmatičen, finančno donosen in manj stresen poklic? "Ne. Moje življenje z umetnostjo je kot lepe sanje in ga ne bi zamenjal za nič na svetu. Zdi se mi nadvse darežljivo in milostno, da se lahko preživljam izključno s tistim, kar rad počnem. Zame je ustvarjanje iskanje občutkov lepega in življenjskega smisla, pisatelj pa sem lahko le zato, ker tudi druge zanima to, kar počnem."

Intimno o tem razmišljam tako - umaknil sem se iz združenja PEN, ker nočem, da me povlečejo v politične spore. Moj zasebni boj za pisateljsko neodvisnost in samostojnost je pravzaprav permanenten, drugače si svoje svobodnjaške pozicije niti ne znam zamišljati, je pa dejstvo, da to v danih okoliščinah ni lahko.