"Ena trenutno največjih težav je, da se vsi počutimo odrezani od življenja. Po svetu se dogajajo grozne stvari, mi pa sedimo doma pred zasloni in skušamo živeti življenje, kot da se nič ni zgodilo," meni nemški pisatelj Matthias Göritz.

Sorodna novica Nagrado vilenica prejme avstrijski pisatelj Josef Winkler

Moderator okrogle mize na temo Evropa: birokracija ali anarhija, ki je potekala v sklopu 36. festivala Vilenica, Luka Novak je namreč sodelujoče izzval z vprašanjem naveličanosti od virtualnih dogodkov – tudi omenjena "okrogla miza" je potekala po spletu.

Črnogorska pesnica, pisateljica in prevajalka Lena Ruth Stefanović sicer pogreša "resnično interakcijo z občinstvom, a nam je po drugi strani tehnologija odprla nove možnosti, da lahko komuniciramo, prirejamo festivale in podobno".

Jazra Khaleed iz Grčije je dodal, da je za tiste, ki so na položaju moči, ugodno, da ljudje ostajajo zaprti doma in ne demonstrirajo.

Larissa Lai iz Kanade ima mešane občutke. V smislu povezovanja je Zoom odličen, po drugi strani je naveličana zaslonov.

Proti čemu se bojujemo v Evropi?

Sodelujoči so nato odprli debato o dilemah sveta, ki ga pestijo v letošnjem letu, in proti čemu se bojujemo v današnji Evropi – nacionalistični desnici, zdravstveni tiraniji?

Lena Ruth Stefanović je opisala situacijo v Črni gori, kjer so državljani tisti, ki spoštujejo ukrepe, medtem ko jih člani vlade ne.

Beseda je tekla tudi o tem, ali je pandemija priročna maska za prikrivanje različnih oblik tiranije in ali le sanjarimo o mirnem sobivanju. Lena Ruth Stefanović meni, da je mirno sobivanje mogoče le, če je družba liberalna. Sanjarjenje pa je po Göritzevih besedah dobro le, če nam da moč za spremembe, sicer je samo oblika zasvojenosti. Sam kot pisatelj poskuša razumeti kompleksnost ljudi, ki so odraščali v drugih okoljih. Sprašuje pa se, kaj kot intelektualci lahko storijo za rešitev kriz poleg tega, da govorijo.

"Sprejeti begunce ni dobrodelnost, ampak odgovornost"

Dotaknili so se tudi problematike beguncev. Khaleed je opomnil na položaj v Grčiji, kjer je država zgradila taborišča za begunce, Lena Ruth Stefanović pa je spomnila na številne begunce, ki jih je Črna gora sprejela v času vojne na območju nekdanje Jugoslavije. Vendar so, kot je dejala, zato zdaj sami v nevarnosti, da izgubijo lastno državo, kar sicer Zahod zelo nerad sliši. Larissa Lai je ob tem dodala, da pri tem, da država sprejme begunca, ne gre za dobrodelnost, ampak je to naša odgovornost.

Lena Ruth Stefanović je sama zagovornica anarhije in nasprotuje državi. Kot pravi, je živela v različnih državah, a pri tem ni našla takšne, ki bi delovala v korist ljudem. Kako bi anarhijo uvedli in kako bi delovala, si sicer ne zna čisto predstavljati, a država je vedno tudi tiranija, je poudarila.

V boju proti fašizmu, rasizmu, seksizmu s poezijo

Ob koncu je Novaka zanimalo, ali bi bila odprava večjih entitet, kot je država, rešitev za Evropo in kje sogovorniki vidijo vlogo intelektualcev.

Göritz je razkril, da je sam upal, da je rešitev v Evropski uniji, a se je žal izkazalo, da je ta zgolj ekonomska rešitev, čeprav bi morala postati tudi politična. Rešitev vidi v odprtosti do drugega in v sobivanju.

Lena Ruth Stefanović in Larissa Lai sta opozorili še na velik vpliv družbenih omrežij, slednja pa je izpostavila tudi zmožnost intelektualcev za razmislek in debato ter izrazila željo, da bi bil njihov vpliv močnejši. Khaleed in Göritz pa sebe ne definirata toliko kot intelektualca, ampak bolj kot ustvarjalca. Khaleed ob tem meni, da lahko tudi literatura in še zlasti poezija pomagata v boju proti fašizmu, rasizmu, seksizmu in njihovim diskurzom, ki, kot je dejal, danes prevladujejo po Evropi.