Malo znano delo koprskega humanista in škofa, pozneje protestantskega pisca več kot 160 del, nosi naslov Actiones duae secretarii pontificii in je nastalo leta 1556. Odpira vprašanja, povezana s Tridentinskim koncilom. Razprava se sprašuje, ali naj papež Pavel IV. razmisli o ponovnem sklicu Tridentinskega koncila in ali sme potem z orožjem vsiliti protestantom sklepe koncila. Vergerijevi Spisi papeškega tajnika so na slovenskem malo znano in spregledano delo. Do trenutka, ko ga je kupil Domoznanski oddelek Knjižnice Srečka Vilharja v Kopru, ni bilo nobenega izvoda.

"Gre za izredno pomembnega humanističnega misleca, ki ga ne moremo imenovati slovenski humanistični mislec, ker je pripadal italijanski aristokratski družini Vergerijev, ki ji je pripadal tudi Peter Pavel Vergerij starejši. Vendar pa ne moremo mimo dejstva, da gre za predstavnika humanizma na slovenskih tleh, in sicer predstavnika humanizma, čigar življenjska pot je izjemno zanimiva," je ob nakupu knjige in izdaji novega zbornika o Petru Pavlu Vergeriju mlajšemu dejal dr. Gregor Pobežin, sourednik zbornika, z Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU in Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.

Vergerij kot papeški nuncij in posebni odposlanec na Dunaju
Vergerij mlajši je bil sprva papeški nuncij na Ferdinandovem dvoru in kot posebni odposlanec papeža Pavla III. V pismu Pietru Carnesecchiju, papeškemu tajniku, s katerim si je dopisoval, je Vergerij ugotavljal, da se je iz Trsta, kamor je Vergerijev pogled s Ferdinandovega dvora dobro segel, bolezen odpadništva kakor kuga razširila in napadla tudi že utrjeno mesto Piran. Na Dunaju je imel Vergerij odlično priložnost od blizu spoznavati, kako zelo se je luteranstvo že razširilo po nemških deželah in češkem kraljestvu ter kolikšna je nestrpnost do Cerkve.

"Zdi se mi fascinantno, da je pri prizadevanjih pri organizaciji Tridentinskega koncila sodeloval nekdo iz Justinopolisa, iz Kopra, ki je eden najpomembnejših centrov vzhodno od Benetk. Srečo imamo, da je ta center ravno na današnjih slovenskih tleh," še dodaja dr. Pobežin, ki pripravlja tudi slovenski prevod celotnega dela Secretarii Actiones. Kmalu ga lahko pričakujemo pri založbi ZRC SAZU.

Začetki spogledovanja z evangelizmom
Po imenovanju za koprskega škofa se je iz diplomata prelevil v cerkvenega dostojanstvenika. Ker pa Koper ni bila bogata škofija, je bil finančno podhranjen. Celo toliko, da ni mogel v Rim po bulo, v kateri ga je papež imenoval za škofa. Ko je koncil prvič resno zasedal v Trentu leta 1545, se ga Vergerij ni udeležil. Že lep čas je bil namreč osumljen odpadništva. Začel se je spogledovati z evangelizmom in spiritualizmom. Obtožbe so prihajale celo iz njegove lastne škofije, kjer je na začetku s preveliko vnemo želel napraviti red. V izgnanstvu je bil obsojen herezije, papež mu je odvzel položaj in ga izobčil.

Vodja Domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Srečka Vilharja v Kopru Peter Štoka, tudi sourednika zbornika, dodaja: "Ko je leta 1549 emigriral v Švico in pozneje zbežal v Nemčijo, natisne oziroma izda to poglavitno delo Secretarii Actiones, v katerem se pokaže vsa njegova pravna stroka. Kot tajnik papeža Pavla III. je dodobra spoznal ves diplomatski ustroj Katoliške cerkve in je točno vedel, na katero noto mora pritisniti, da je kolege na Nemškem spodbudil k utrjevanju protestantizma."

Spisi papeškega tajnika
V spisu beremo: "Ne bo odveč opomniti bralca, kakšno korist bo imel od branja, kdor koli bo prebral te Spise papeškega tajnika. Papeževi kardinali in škofje in vsa tista sekta, ki se ima za dediče apostolov, seveda ne poznajo nobene zavore v svoji predrznosti, predvsem pa gojijo utvaro, da lahko ob poljubnem trenutku brez vsake muje skličejo vsesplošni koncil in obsodijo nasprotnike, da lahko primejo za orožje in jih z njim prisilijo k spoštovanju koncilskih odlokov."

V resnici se je ravno še kot papeški nuncij poigraval s to idejo. Vergerijevo spreobrnjenje je bil dolgotrajen in čez več let razprostranjen proces. Severnoitalijanski prostor je zasul s svojimi publicističnimi spisi. Nekatera njegova dela so krožila tudi po Kranjskem, čeprav so bila na indeksu prepovedanih knjig. Vergerij je knjige občasno razpečeval tudi sam, kar je vsaj v Italiji zahtevalo precej poguma. Vsebina in slog sta izražala kritiko kurije. "Vsi pobožni ljudje bi se morali izogibati koncilom, ne le Tridentinskim, temveč papeškim koncilom na splošno." Vergerij je imel v Italiji zvesto bazo občinstva, ki so tvegali branje prepovedane literature, četudi niso bili vsi protipapeškega stališča.