Slovenski knjižni sejem se je v zadnjih letih razvil v osrednjo prireditev, ki daleč presega to, kar običajno razumemo pod imenom sejma: na njem dobimo vpogled v zares bogato knjižno bero preteklega leta, na katero smo lahko Slovenci ponosni, stroka s področja založništva sooča svoja dognanja s stroko iz tujine, množica debatnih srečanj nam pobliže predstavlja različne avtorje in različne poglede na knjigo, je zbrane nagovoril Anton Rop.

Jezik in knjiga sta kategoriji, ki sta vselej in vselej tudi bosta ključno sooblikovali sleherni narod. Manjši ko je narod, večja je njuna vloga pri razvoju in obstoju naroda. Izzivi, pred katerimi je Slovenija in ki bodo maja prihodnje leto postali naš vsakdanjik, so tudi izzivi za slovensko knjigo. Za slovensko knjigo se ne bojim, se pa zavedam, da bo treba zanjo tankočutno skrbeti: Ker slovenski knjižni trg tako kot knjižni trgi številnih drugih manjših evropskih držav spričo svoje majhnosti deluje specifično, je skrb države za knjigo toliko bolj pomembna, je poudaril Rop.

Knjižno založništvo najbolje živi, ko lahko sledi svoji notranji logiki in zakonom
Knjiga je plod zapletenega procesa, ki se začenja pri avtorju, nadaljuje pri urednikih, založnikih, oblikovalcih, tiskarjih, knjižničarjih, knjigarnarjih in konča pri bralcih. Za razvoj sektorja je torej ključno, da optimalno delujejo vsi členi te verige. Knjižno založništvo, ta svojevrstna mešanica kulture in gospodarstva, po svoji naravi živi najbolje takrat, kadar lahko sledi svoji notranji logiki in zakonom. Založniki in založnice, pisci, prevajalci in prevajalke, ilustratorji in ilustratorke številnih slovenskih priročniških, leposlovnih, esejističnih in drugih knjižnih del s svojo bogato produkcijo stalno dokazujete, da to logiko poznate in obvladujete.

Ob tem ste sejem s številnimi spremljevalnimi prireditvami spremenili v pravi knjižni festival in tako začeli privabljati številne obiskovalce in obiskovalke, kupce in bralce knjig. S svojo iniciativnostjo, delavnostjo in iznajdljivostjo, se uspešno izogibate čerem in pastem, ki jih različne okoliščine postavljajo pred vašo dejavnost. V tem ste podobni gospodarstvenikom na mnogih drugih področjih, ki so s svojim znanjem in zavzetostjo pomembno pripomogli k pospešeni gospodarski rasti v Sloveniji.

Vstop v Evropsko unijo in evro: Boljši pogoji za kulturno napredovanje Slovenije
Trdno sem prepričan, da bosta vstop v Evropsko unijo in začetek postopka za uvedbo evra še izboljšala pogoje za gospodarsko in kulturno napredovanje Slovenije. Če bomo znali in hoteli, imamo vse možnosti, da tudi v naslednjih nekaj letih prehodimo nekaj pomembnih stopnic na poti med najbolj razvite evropske države.

V letu 2004 25 odstotkov več sredstev
Predlog Nacionalnega programa za kulturo 2004-2007, ki ga v tem trenutku že prebirajo poslanci, tudi zato konkretizira cilje in ukrepe, s katerimi bodo tudi na medresorski ravni zagotovljeni pogoji, da slovenski knjižni trg ne le obstane, temveč da se razvija. Da mislimo resno, dokazujejo tudi številke v proračunu, saj bo v letu 2004 knjigi namenjenih kar 25 odstotkov več sredstev. Posebej pa me veseli, da so ta sredstva namenjena prednostno tistim segmentom založništva, ki so izrazito razvojno usmerjeni in ki prispevajo k razvoju celotne družbe: spodbujanju knjigarniške mreže, spodbujanju bralne kulture, neposredni podpori ustvarjalcem, znanstvenemu tisku in informatizaciji.

Pred vlado sta še dve pomembni nalogi, ki prav tako nosita evropski predznak: sprememba zakona o obveznem izvodu in ureditev knjižničnega nadomestila, je še izpostavil Rop. Do konca leta bosta oba dana v javno razpravo, upam pa si napovedati, da bomo s knjižničnim nadomestilom izvajali pravico do javnega posojanja del avtorjem na način in v obsegu, ki bosta skladna z evropskimi usmeritvami.

Branje se splača vsakemu posamezniku
Razvoj slovenskega knjižnega založništva je v prvi vrsti odvisno od tega, ali boste slovenski knjižni založniki znali še naprej izdajati knjige, ki jih bodo ljudje brali in kupovali. Izkušnje najbolj razvitih evropskih držav kažejo, da je branje nekaj, kar se kratko in malo splača vsakemu posamezniku, rast bralne kulture pa ni v prid le tistim, ki jo znajo izkoristiti za osebno napredovanje, ampak vsej državni skupnosti. Vsi, ki se s tem ukvarjate, in vsi, ki beremo, da bi jutri znali, vedeli, razumeli in čutili več, si zato zaslužimo podporo vseh, ki jim je do tega, da bi Slovenija rasla in se razvijala, je svoj nagovor sklenil predsednik vlade Anton Rop.