Tako v spremni besedi izbora avtobiografskih literarnih del Vitomila Zupana z naslovom Obraz sežganega zapiše Aleksander Zorn. Literarni zgodovinar, ki podpisuje tudi izbor dela, se bo danes ob 18.00 v Slovenski matici o Vitomilu Zupanu in njegovi literarni dediščini pogovarjal z Ifigenijo Simonović.

Preskok v modernizem, ki ga ni storil noben slovenski pisatelj
Zupan ni pisal svoje avtobiografije, temveč je ustvarjal literaturo na podlagi zelo živahnega lastnega življenja, hkrati pa je ta "material" tudi komentiral, pravi Zorn. Z Zupanom se je po njegovem mnenju v slovenski literaturi zgodil preskok v modernizem z zelo aktualno pisavo, ki ga, niti kvalitativno, ni storil noben slovenski pisatelj.

Sorodna novica Vitomil Zupan, kronist svojega časa

Avtor, ki je sodoben še danes
Ker je z njim tudi sam sodeloval, se mu je zdelo, da je "kolegialno dolžan" opozoriti na avtorja, ki je sodoben še danes. Hkrati delo prinaša uvid v zgodovino, ki je sicer predstavljena na "zupanovski način" - z uporabo komentarja k zgodbam, ki ga je mogoče brati kot sodoben komentar. Izbor iz romanov Komedija človeškega tkiva, Menuet za kitaro in Levitan je želel pripraviti tako, da bi "bralca zaskominjalo", da bi Zupana bral v celoti. Skrajšana oblika ga namreč po Zornovem mnenju prikaže kot razmišljevalca, kot človeka, ki je bil na robu sentimentalnosti in celo življenje pesimist, čeprav je bil obenem tudi vitalist.

Po oceni izvršne urednice Špele Pavlič se knjiga lahko bere kot nov roman od začetka do konca, brez zatikanja in sivih list, zato je "odlična vstopna točka ali obuditev spomina na to, kako dober pisatelj je bil Zupan".

Povojni literat Vitomil Zupan, ki je del življenja preživel v zaporu, je bil po besedah odgovornega urednika založbe Beletrina, pod okriljem katere je delo izšlo, močno avtobiografski avtor, zato so iz njegove avtobiografsko zaznamovane proze želeli napraviti čitanko, kar je pogosto značilno za avtorje po svetu.

Obraz sežganega je ena od treh novosti, ki so jih predstavili pri založbi. Tu je še pesniško-filozofska zbirka Gorazda Kocijančiča Od Talesa do tebe in romaneskni prvenec neznanega avtorja Feliksa Plohla Vsi moji grehi; za slednjega napovedujejo, da gre za knjigo, o kateri se bo še dolgo govorilo.

Z eno nogo v erudiciji, z drugo v sočutju
Pesniška zbirka Gorazda Kocijančiča Od Talesa do tebe s podnaslovom Apokrifna zgodovina evropske filozofije je po besedah Špele Pavlič žanrski hibrid, ker združuje navidezno oddaljeni področji - zgodovino filozofije in poezijo. Avtor v njej v obliki pesemskega dialoga s filozofi predstavi filozofijo poltretjega tisočletja. S filozofi se sicer "pogovarjajo" osebe, ki so bile običajno odrinjene na rob zgodovine. Zbirka po njenem mnenju z eno nogo stoji v erudiciji in z drugo v sočutju.

Z romanesknim prvencem Vsi moji grehi na literarnem prizorišču predstavljajo Feliksa Plohla. Knjiga je nastala v sklopu projekta Vključujemo in aktiviramo!, ki ga z namenom vključevanja ranljivih skupin v družbo s pomočjo kulture - zapornikov, oseb s težavami v duševnem zdravju, oseb z motnjami v duševnem razvoju in odvisnikov od drog - izvaja Javna agencija za knjigo RS.

Vsi moji grehi - s humorjem podana še tako tragična tema
Nekdanji zapornik Plohl je zgodbo gradil s pomočjo pisatelja Lenarta Zajca, ki je obiskoval zapornike na Dobu. Kot je povedal, je bil eden od dveh, ki sta izstopala v pisanju. Avtor, po očetu Slovenec, po materi Srb, ki je odraščal v BiH, je po njegovi oceni poln sočnega, ostrega jezika in ironije ter tematsko zelo širok, saj njegovo delo sega od vojne v Bosni, prek begunstva v Kanadi, prizorišča preprodajanja drog in prostitucije v Hollywoodu do Slovenije. "To je proza, ki daleč odstopa od običajne sodobne slovenske proze," je dejal Zajc. Obenem pa po njegovih besedah še tako tragično temo napiše na duhovit način.

Urednik Urban Vovk je roman razdelil na zgodbe po poglavjih, ki sicer niso razvrščene kronološko, v osrčju pa je vojna v BiH. Še posebej pa ga je prepričala "pripovedna ambicija", da svoji življenjski zgodbi doda ustrezno psihološko podlago. Po avtorjevem mnenju knjiga zaradi zamikanja časa "teče kot film Pulp Fiction Quentina Tarantina".