Stieg Larsson (1954–2004), novinar in urednik, je bil eden od vodilnih strokovnjakov za protidemokratična, desnoekstremistična in nacistična gibanja v svetovnem merilu. Trilogija Milenium je bila - po besedah nekaterih njegovih znancev - zamišljena kot serija desetih romanov, Larsson pa naj bi pred smrtjo začel ne le četrtega, ampak tudi peti del. Foto: Pisateljeva spletna stran
Stieg Larsson (1954–2004), novinar in urednik, je bil eden od vodilnih strokovnjakov za protidemokratična, desnoekstremistična in nacistična gibanja v svetovnem merilu. Trilogija Milenium je bila - po besedah nekaterih njegovih znancev - zamišljena kot serija desetih romanov, Larsson pa naj bi pred smrtjo začel ne le četrtega, ampak tudi peti del. Foto: Pisateljeva spletna stran

Njegova trilogija Milenium, ki je izšla kmalu po njegovi smrti leta 2004, je izšla v nakladi več kot 60 milijonov izvodov. Prevedena je bila v 50 jezikov in zaživela je tudi na filmskih platnih.

Stieg Larsson se je rodil leta 1954. Ker je bila družina brez prebite pare, je živel pri starih starših na vasi v bližini švedsko-norveške meje. Po osmem letu starosti je s staršema živel v Umei na severu Švedske, pozneje pa so se preselili v Stockholm. V Umei, ki ima 100.000 prebivalcev, še vedno živi Larssonov oče, ki je ob podelitvi časti svojemu preminulemu sinu v imenu cele družine tudi izrazil ponos in hvaležnost. Oče pa tudi pisateljev brat Joakim Larsson sta širši javnosti sicer poznana predvsem po sporu glede dediščine s pisateljevo življenjsko sopotnico Evo Gabrielsson.

Ker par ni bil poročen, Stieg Larsson pa ob svoji nenadni smrti za posledicami srčnega infarkta v starosti 50 let za seboj ni zapustil oporoke, so se v roke njegove družine že stekle milijonske vsote od prodaje trilogije, ki je postala uspešnica.

Zlobci so neonacisti
Larsson, ki je od nekdaj požiral kriminalne romane, jih je leta 2001 brez kakega vidnega povoda začel tudi pisati. Pozneje je govoril, da se je pisanja lotil za zabavo oziroma za denar, češ da so knjige njegov "upokojitveni sklad". Leta 2003 je bilo Dekle z zmajskim tatujem - precej konvencionalna, čeprav napeta kriminalka, v kateri sta "zlobca" še posebej sadistična incestuozna izprijenca in neonacista, njuni zločini pa precej nazorno opisani - končano.

Programska kampanja proti nasilju nad ženskami
Večina zločinov, ki smo jim priča v Larssonovih romanih, je spolne narave in uperjena proti ženskam (največkrat gre za motiv posilstva), skoraj v vsakem poglavju pa je skoraj programsko obravnavan tudi kaka feministična tema. Zanimivo, da je bil Larssonov naslov trilogije Moški, ki sovražijo ženske (Män som hatar kvinnor) - v švedščini ga je prvi del serije na avtorjevo vztrajanje tudi ohranil, v prevodih pa praviloma ne. Seveda ima ves ta feminizem tudi drugo plat: nekateri Larssona obtožujejo, da s svojo obsodbo nasilja nad ženskami bralcu postreže prav s tem: zelo nasilnimi prizori izživljanja nad nežnejšim spolom.

Rokopis je pisatelj poslal založbi Piratförlag, ki izdaja predvsem kriminalke. Njegove pošiljke niso niti odprli, saj si praviloma ne jemljejo časa za še neobjavljene avtorje. (Zgodovina jih bo tako kot založbo, ki je zavrnila Beatle, verjetno pomilovala).

Usodnih je bilo sedem nadstropij stopnic
Več sreče je imel Larsson z založbo Norstedts Förlag - ti so mu sicer ponudili pogodbo, a je šlo vnašanje popravkov neznansko počasi, ker pisatelj v svojem natrpanem urniku za to preprosto ni našel časa. (Na vse bolj živčno e-pošto svoje urednice je lakonično odgovarjal, da "bo že".) Nekega dne, sedem mesecev po podpisu pogodbe, je prišel na uredništvo svojega časopisa Expo in ugotovil, da je dvigalo pokvarjeno. Sedem nadstropij je premagal peš, nato pa ga je zadel infarkt in ga na mestu pokončal. Star je bil petdeset let.