Knjige
(1)
Prizor iz filma Dora ali spolne nevroze naših staršev. Foto: IMDb
Ena najbolj znanih sodobnih francoskih avtoric Maylis de Kerangal. Foto: EPA
       Ko gre za duševno bolne ljudi, ta družba kar naenkrat postane bolj kompleksna.       
 Lukas Bärfuss
Fabula
Roman Rojstvo mostu Maylis de Kerangal, ki je izšel v okviru Fabule, pripoveduje o gradnji mostu v fiktivnem mestu v ZDA. Foto: Matej Pušnik/Fabula

Temi evgenike in mostov med kulturami na Fabuli

Fabula je gostila Lukasa Bärfussa in Maylis de Kerangal
7. marec 2018 ob 10:21
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Festival literatur sveta Fabula je zavrtel film Dora ali spolne nevroze naših staršev, čemur je sledil pogovor z avtorjem literarne predloge filma, švicarskim pisateljem Lukasom Bärfussom. Isti večer je Fabula gostila tudi eno najbolj znanih sodobnih francoskih avtoric Maylis de Kerangal.

Bärfuss je avtor, ki v delih raziskuje nekonvencionalne teme, kot sta samomor in življenje duševno zaostalih. Prepričan je, da se življenjska sreča meri v raznolikosti. V slovenskem prostoru smo ga lahko spoznali že v gledališču in knjižnih prevodih. Predstavo Dora ali spolne nevroze naših staršev je pred leti uprizorilo celjsko gledališče, v mariborskem in koprskem gledališču pa si je bilo mogoče ogledati še predstavi Avtobus in Test. V slovenščini lahko beremo njegov roman Koala.

V torkovem pogovoru po projekciji je občinstvu govoril o posledicah fašističnih idej za švicarsko družbo. Še dolgo po koncu fašističnega režima so Švico zaznamovale ideje evgenike, ki so bile v evropskem prostoru sicer diskreditirane. Vse do sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja je na primer zakon švicarskim oblastem omogočal, da so "problematične" posameznike, na primer alkoholike ali prostitutke, kastrirale oz. sterilizirale. Bärfussa je zanimalo, kako so stvari v družbi, ki samo sebe imenuje liberalna, urejene danes. "Ko gre za duševno bolne ljudi, ta družba kar naenkrat postane bolj kompleksna."

Zgodba o nosečnosti duševno zaostale najstnice
Film, predvajan v sklopu Filmske Fabule, je režirala Stina Werenfels in sledi duševno zaostali osemnajstletni Dori, ki zanosi. Njena oče in mama ter okolica so se zato prisiljeni spopasti s kopico praktičnih in etičnih vprašanj. Po Bärfussovih besedah je Dora kot odraščajoč otrok, ženska in invalidna oseba trikrat marginalizirana. V sopovezanosti njene mladosti, družbenega položaja in samozavedanja se sreča veliko konfliktov, ki jih je raziskoval v svojem delu.

Ideje evgenike v sodobni družbi
Ob tem je poudaril prenatalno diagnostiko kot idejno nadaljevanje evgenike. "Ljudje, kot so Dora, se rojevajo vedno redkeje. Genetske napake so izločene iz procesa. Iz neke individualne perspektive se mi to zdi razumljivo, hkrati pa si moramo kot družba vprašanja o tem postavljati vedno znova in na glas," je dejal. Pisatelj ne zaupa sledenju družbenim normam, zanj se življenjska sreča meri v raznolikosti.

V pogovoru po koncu filma se je dotaknil tudi razmerja med filmom in njegovo literarno predlogo. Režiserka Werenfelsova je imela možnost, da v film vnese svojo perspektivo, tudi v skladu z novimi zakonskimi spremembami, je dejal Bärfuss, ki se je umaknil iz procesa nastajanja filma. Filmska Dora, ki otroka rodi, doživi tudi srečnejši konec - v predlogi jo namreč sterilizirajo. Šele leta 2008 so v Švici sprejeli zakon, da lahko ljudje, kot je ona, donosijo otroka, je opomnil.

De Kerangal o mostu med zahodno in prvobitnimi kulturami
Večer na Fabuli se je nadaljeval s pogovorom Agate Tomažič z eno najbolj znanih sodobnih francoskih avtoric Maylis de Kerangal. Njen roman Rojstvo mostu, ki je izšel v okviru Fabule, pripoveduje o gradnji mostu v fiktivnem mestu v ZDA. Most naj bi povezoval zahodno civilizacijo in prvobitne kulture, kar tako zaradi zapletenih medčloveških odnosov kot zahtevnih gradbenih del sproža številne politične, ekonomske, ekološke, kulturne in osebne konflikte. Po Trumpovi izvolitvi je roman v ZDA izšel tudi v mehkem ponatisu.

De Kerangalova je bila z romanom med drugim finalistka za Goncourta in dobitnica mednarodne nagrade medicis. Po njenem romanu Pokrpajmo žive pa je bil posnet istoimenski fim, ki bo prav tako na ogled v sklopu Filmske Fabule. Romana, ki v središče postavlja presaditev srca, se je lotila v času žalovanja po smrti bližnjika.

Kratek pogovor z njima si lahko ogledate tudi v spodnjem videu.

VIDEO
Na Fabuli: Maylis de Kerangal in Lukas Bärfuss
N. Š.
Prijavi napako
Komentarji
HOR
# 07.03.2018 ob 20:31
"...Ob tem je poudaril prenatalno diagnostiko kot idejno nadaljevanje evgenike..."

Je lako v določenih primerih vendar ne sama po sebi kajti potem je tudi splav, kot odstranjevanje nezaželenih, le idejno nadaljevanje evgenike...!?
Kazalo