Lani je šel kresnik v roke Gorana Vojnovića za roman Čefurji raus!, v njegovem imenu je priznanje prevzel igralec Aleksandar Rajaković - Sale, ki nastopa v odrski različici omenjenega romana. Foto: MMC RTV SLO
Lani je šel kresnik v roke Gorana Vojnovića za roman Čefurji raus!, v njegovem imenu je priznanje prevzel igralec Aleksandar Rajaković - Sale, ki nastopa v odrski različici omenjenega romana. Foto: MMC RTV SLO
Elitna peterica v boju za kresnika. Foto: Delo
Kresni ogenj bo letos v čast kresnika na Rožniku zagorel 23. junija. Foto: MMC RTV SLO

Žirija Delove nagrade kresnik je v končni izbor za najboljši roman leta uvrstila dela Opazovalec Evalda Flisarja, Svinjske nogice Tadeja Goloba, Zrele reči Lojzeta Kovačiča, Lahko Andreja E. Skubica in Ljubezen v zraku Janija Virka. Dobitnik kresnika, letos bo že dvajseti po vrsti, bo razglašen 23. junija, na kresni večer, na ljubljanskem Rožniku.

Velik potencial Študentske založbe
Kot je ob razglasitvi finalistov dejal predsednik žirije Miran Hladnik, so kar tri knjige od petih, ki so se uvrstile v finale, izšle pri Študentski založbi - Lahko Andreja E. Skubica in Ljubezen v zraku Janija Virka ter posthumno Zrele reči Lojzeta Kovačiča, kar kaže na poseben literarni potencial te založbe.

Povedal je še, da ga je presenetila enotnost članov žirije pri določanju prve peterice. Strinjali so se v štirih petinah, samo pri enem avtorju od izbranih je vsak od članov imel še kakšno alternativo, "kakšno drugo železo v ognju".

Da je izbor verodostojen, pa po njegovih besedah govorijo tudi reference letošnjih nominirancev, saj sta med njimi dva nagrajenca. Eden izmed njiju, Lojze Kovačič, je kresnika prejel kar dvakrat, leta 1991 in 2004, Andrej E. Skubic pa je nagrado prejel leta 2000. Dva se lahko pohvalita z vrsto nominacij, pri čemer jih je največ, kar pet, prejel Evald Flisar. Ker pa je naloga kresnika, da odkriva tudi še "nepopisane pisateljske osebnosti", je med nominiranci tokrat prvič Tadej Golob.

Komisija je izločila žanrsko literaturo - mladinsko literaturo, katere je veliko in je tudi zelo kvalitetna, kriminalke, znanstveno fantastiko in ezoterično ter duhovno literaturo, za katere bi bilo po Hladnikovih besedah dobro, če bi obstajal še kakšen mehanizem ali instanca, ki bi jih ovrednotila, saj je tovrstna literatura, ki sicer ima krog svojih zvestih bralcev, pri kresniku prikrajšana.

Žirija delovala po aritmetični logiki
Žirija, ki jo sestavljajo Vesna Jurca Tadel, Urban Vovk, Miriam Drev in Peter Kolšek, je sicer po Hladnikovih besedah prvo peterico določila s "preprostim rangiranjem"". Vsak je naštel svoje preference in potem so izločali tiste, ki so bili na skupni letvici najnižje. Kot je še dejal, ni bilo posredi nobene kuhinje, ampak je vse potekalo po aritmetični logiki.

Jani Virk je dejal, da je lepo biti med nominiranci. Sicer pa je po njegovih besedah dobro, da ljudje še vedno berejo, da berejo komisije in da je tudi literaturi in ne le politiki posvečena javna pozornost. Kot je dejal, tudi pisatelji pišejo o težkih temah, velikih temah. Za Andreja E. Skubica pa je kresnik "praznik slovenskega romana", saj gre na Rožnik vsako leto, ne glede na to, ali je nominiran ali ne.

Evald Flisar je menil, da nominirani pisatelji preprosto morajo na Rožnik, da niso tam po svoji izbiri in da so na neki način žrtve "tega športnega tekmovanja". Tadej Golob pa je ob današnji razglasitvi finalistov povedal, da so mu pred tem mnogi govorili, da nima nobenih možnosti in da gre za kuhinjo, tako da je še posebej vesel, ko vidi, da temu ni tako.

Kot je povedal tajnik nagrade kresnik Igor Bratož, ostaja višina nagrade ista kot lani, to je 5.000 evrov. Žirija bo 23. junija na Rožniku v poldrugo uro dolgi klavzuri, nato bo razglasila nagrajenca.

Zbrane je pozdravila tudi odgovorna urednica Dela Romana Dobnikar Šeruga. Poudarila je, da sodi vse, kar je povezano s kresnikom, med njeno najljubše opravilo, podelitev na Rožniku pa je v vseem letu zanjo najlepše družabno srečanje. Žiriji je zaželela dobro delo, finalistom pa srečo v finalnem teku.

Zvezde kresnih večerov
V medijski hiši Delo so na novinarski konferenci predstavili tudi nov projekt v okviru njihove knjižnozaložniške dejavnosti. Pripravljajo namreč knjigo Zvezde kresnih večerov, ki prinaša zapise Franca Zadravca o vseh devetnajstih romanih, ki so bili doslej nagrajeni z nagrado kresnik. Gre za zapise, ki segajo od leta 1991, ko se je prireditev Kresnik začela in je prvega kresnika prejel roman zdaj že pokojnega pisatelja Lojzeta Kovačiča Kristalni čas, in se zaključujejo leta 2009, ko si je sloves najboljšega slovenskega romana pridobil tekst o medkulturnem trku Slovencev in Neslovencev, Čefurji raus Gorana Vojnovića. Knjiga Zvezde kresnih večerov na knjižne police prihaja konec junija.