Predsednik vlade Robert Golob med obiskom NUK-a v družbi ravnatelja Viljema Lebna. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Predsednik vlade Robert Golob med obiskom NUK-a v družbi ravnatelja Viljema Lebna. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Premier Robert Golob in minister Igor Papič sta ob obisku napovedala, da so tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Po ministrovih besedah so v preteklem tednu vplačali 1,6 milijona evrov komunalnega prispevka, kar pomeni, da bodo najbrž še v decembru pridobili gradbeno dovoljenje. Gradbena dela se bodo začela v letu 2023, objekt naj bi končan tri leta pozneje, vrednost projekta pa znaša 102 milijona evrov.

Že več desetletij stara zgodba
Zgodba NUK-a II sega vse v 80. leta preteklega stoletja, ko je bil izveden prvi natečaj za njegovo zgradnjo, a ta ni bil realiziran. Pred desetimi leti je bila na mednarodnem natečaju za projekt nove narodne knjižnice izbrana arhitekturna rešitev biroja Bevk Perović arhitekti. Na natečaj je sicer prispelo več kot 120 predlogov. Arhitekt Matija Bevk je NUK II opisal kot platformo sodobnega izobraževanja in komunikacij, ki bo postala ena ključnih točk Univerze v Ljubljani, poleg tega bo NUK II tesno povezan z mestom. Poudaril je, da NUK II ne bo podvojitev NUK-a, temveč ga bo dopolnjeval in razbremenil.

Zmagovalna arhitekturna rešitev biroja Bevk Perović arhitekti je bila izbrana že pred desetimi leti. Foto: NUK/Bevk Perović arhitekti
Zmagovalna arhitekturna rešitev biroja Bevk Perović arhitekti je bila izbrana že pred desetimi leti. Foto: NUK/Bevk Perović arhitekti

Glede na napoved bo v NUK-u II javnosti na razpolago 20 tisoč kvadratnih metrov uporabnih površin z več kot 1400 študijskimi in 1500 uporabniškimi mesti, glavni element pa bo velika čitalnica v več etažah, ki se bo referirala na Plečnikovo čitalnico v NUK-u. V NUK-u II bo na voljo 300 tisoč enot gradiva v prostem pristopu, objekt bo razpolagal tudi z nočno čitalnico, ki bo uporabnikom na voljo 24 ur na dan. Nova knjižnica bo tako zaživela kot vključujoč prostor učenja za vse generacije, odprt center znanja in kraj interdisciplinarnega sodelovanja, srečevanja skupnosti in stičišče univerzitetnega dogajanja.

Premier Robert Golob med obiskom NUK-a. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Premier Robert Golob med obiskom NUK-a. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Narod, ki temelji na pisani besedi
Predsednik vlade je ob obisku poudaril, da so knjižnice pomembne za razvoj naroda. Ne gre le za prostore, namenjene branju in učenju, gradnji osebnosti in pridobivanju znanja, temveč gre tudi za prostore srečevanj in spoznavanja novih idej. Po njegovih besedah je NUK II zasnovan ravno v tem duhu, da bo odgovarjal vsem izzivom današnjega časa ter spodbujal spoznavanje in kreiranje novih idej ter znanj za prihodnost.

Golob je nadalje spomnil na pomen knjige za Slovence in na Trubarja, ki je "postavil temelje slovenskega naroda in državotvornosti". In ravno ta točka je po njegovih besedah tista, ki nas mora pri projektih, kot je NUK II, "navdajati z zanosom, da ga moramo realizirati". Slovenski narod temelji na pisani besedi, ta nas je v Evropi zgodaj postavila na zgodovinsko mesto, bistveno prej, preden smo dobili državotvornost ali politiko. "Zato je dolžnost politike, nas vseh, da spodbujamo, da se ta bit slovenskega naroda razvija naprej," je poudaril.

NUK-ov ravnatelj Viljem Leban je ob obisku politikov poudaril, da gre pri NUK-u II v nasprotju s potrebami pred desetletji danes bolj za uporabniške prostore, in ne za skladišča, ter da bodo večino gradiva tudi v prihodnje hranili na Leskoškovi cesti. Pojasnil je še, da sodobne knjižnice uporabnikom ponujajo različne prostore, v katerih se pretakajo informacije in znanje. Tak bo tudi NUK II in prav tak prostor Univerza v Ljubljani, Ljubljana in Slovenija močno potrebujejo.

Ravnatelj NUK-a Viljem Leban in predsednik vlade Robert Golob. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Ravnatelj NUK-a Viljem Leban in predsednik vlade Robert Golob. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Sredstva iz nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost
Po pojasnilu premierja bodo sredstva za NUK II iskali znotraj nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost. Dodal je, da je na razpolago približno dve milijardi evrov, ki so se jih odločili nameniti resnično pomembnim nacionalnim razvojnim projektom. Manjkajoča sredstva za NUK II bodo, če bi se to zgodilo, zagotovili v integralnem proračunu.

Ravnatelj NUK-a Viljem Leban, državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik in premier Robert Golob. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Ravnatelj NUK-a Viljem Leban, državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik in premier Robert Golob. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Minister Papič je povedal, da imajo v letu 2023 zagotovljena sredstva v okviru njihovega ministrstva za dokončanje projektne dokumentacije, to je milijon evrov. Na delčku zemljišča se morajo še končati arheološke raziskave, še preden bo končana projektna dokumentacija, pa se bodo že izvajale tudi vrtine za toplotne črpalke, je pojasnil Papič.

V letu 2023 razpis za izvajalca del
Po njegovih besedah načrtujejo, da bi v drugi polovici prihodnjega leta začeli postopke javnega razpisa za izbiro izvajalca gradbeno-obrtniških del, in če bo po sreči, bi lahko že konec leta začeli izvajati gradbena dela, zagotovo pa v letu 2024. Zgodbo NUK II želijo dokončati v letu 2026. Projekt gradnje je vreden 95 milijonov evrov, ocenjena vrednost opreme je 7,5 milijona evra.

NUK II postaja realnost