Mislim, da bodo najbolj razgledani bralci to knjigo brali kot avtofikcijo – Jakob Jaša Kenda o romanu Transverzala
Jakob Jaša Kenda. Foto: Osebni arhiv
Jakob Jaša Kenda. Foto: Osebni arhiv

Jakob Jaša Kenda je svoj drugi potopisni roman z naslovom Transverzala postavil v domače kraje; ena izmed njegovih osrednjih protagonistk je krožna Transverzala, pot, ki jo je v stvarnem življenju pomagal trasirati prav Kenda sam. Drugi protagonist, če ga lahko tako imenujemo, pa smo mi, Slovenci – s svojo bolj ali manj lepo zgodovino, s svojimi bolj ali manj simpatičnimi posebnostmi. Avtorjev potopisni roman je, kot vsak roman, seveda fikcija, a tudi zavestno angažirano delo v nenehnem dialogu s stvarnim.
Literarna matineja - Jakob Jaša Kenda o svoji Transverzali

Marcello Potocco: Odisej(ka) v labirintu

Literarni nokturni kot prostori poezije
Marcello Potocco je slovenski literarni komparativist, literarni teoretik, pesnik in prevajalec. Dela kot docent za književnost na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem ter kot znanstveni sodelavec na tamkajšnjem Inštitutu za medkulturne študije. Izdal je pet pesniških zbirk, nazadnje knjigo z naslovom Poznam te črne stvari. Njegova poezija je prevedena v številne jezike. Za zbirko Popravki pesniške zbirke je bil leta 2008 nominiran za Veronikino nagrado, za zbirko Via Francigena pa leta 2012 za Jenkovo nagrado. Odisej(ka) v labirintu je naslov cikla njegovih še neobjavljenih pesmi.

Gledališki in filmski igralec Jožef Ropoša je pred tremi leti izdal pesniško zbirko Duhovni stroji, naslov pa je pojasnil kot prispodobo za človeka in za pesem – oboje ima v sebi neznansko moč. Ob igralčevi (in pesnikovi) 60-letnici bo nekaj njegovih pesmi v Literarnem nokturnu interpretiral dramski igralec Matej Puc.

Jožef Ropoša: Duhovni stroji

Konstantinos Kavafis se je rodil leta 1863 v grški družini v Aleksandriji v Egiptu; sprva je bil dejaven kot novinar, pozneje kot uradnik. Svojih pesmi ni nikoli želel objaviti v knjižni obliki, objavljal jih je v časopisih in revijah. Šele dve leti po njegovi smrti so prvič izšle tudi v knjižni obliki. Navdih zanje je našel v zasebnem življenju, pa tudi v zgodovini. Predvsem se je navduševal nad obdobjem helenizma, ki se je v njegovih delih izrazilo kot vrsta na videz zgodovinskih pesmi, pa tudi pesmi, ki so temeljile na resničnih zgodovinskih dogodkih, vanje pa je vpletel tudi veliko univerzalnih premislekov o sleherniku. Klarisa Jovanović je za oddajo prevedla nekaj Kavafisovih pesmi, tudi eno njegovih najbolj znanih iz leta 1904 z naslovom Čakajoč na barbare.

Ustvarjalec mlajše generacije Tom Veber ni samo pesnik, je tudi performer in vizualni umetnik. Poezijo objavlja v literarnih revijah, leta 2019 je izšla njegova zbirka z naslovom Točka preloma; objavlja tudi na tujem, med drugim na Hrvaškem, Madžarskem, v Grčiji, Rusiji in na Kitajskem. Ob tem se ukvarja s prostorsko postavitvijo poezije. Nekaj novejših pesmi mnogostranskega umetnika Toma Vebra, ki smo jim po eni od pesmi dali skupen naslov Preobrazbe v snegu, v Literarnem nokturnu interpretira dramska igralka Polona Juh.

Sedemdeset let pesnika, avtorja kratkih zgodb in zeliščarja Zlatka Zajca, ki je znan tudi po svoji poučni seriji za otroke na TV SLO Zlatko Zakladko, obeležujemo s pesmimi iz cikla Stvari iz njegove pesniške zbirke Živali, obrabljene besede, semena in stvari.

Časom prikladen radijski ciklus Dekameron C-19 se nadaljuje tudi v teh mesecih

Če zrno ne umre … 70 let od smrti Andréja Gida
Francoski pisatelj André Gide je bil osrednja literarna osebnost svojega časa, avtor proznih besedil, ki se izmikajo enopomenskim opredelitvam. Za roman je sam označil le knjigo Ponarejevalci denarja, čeprav danes k njegovim romanom prištevamo še druga dela, na primer Pastoralna simfonija, Vatikanske ječe, Nemoralnež, Ozka vrata. Pisal je dnevnike, naslov avtobiografije je Če zrno ne umre. Leta 1947 je dobil Nobelovo nagrado za književnost. Prvo celostno predstavitev pisatelja na našem radiu je pripravila Tadeja Šergan.
Literarni večer - André Gide (1869-1951)

Še ena šegava iz cikla Dekameron C-19
V petkovih Literarnih nokturnih iz cikla Dekameron C-19 so za nami že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek.
Rudi Podržaj: Gospoda Mutomba dohiti življenje

In tudi o jako pomembnih rečeh, o butalski vojski in pomladi, pa o butalski ekonomiji in – prihodnosti
Cikel humoresk, izbranih iz Nove butalske čitanke Vinka Möderndorferja, bomo sklenili s humoreskami Butalska vojska, Butalska pomlad, Kako so Butalci Butale prodali in O tem, kako je Jerca pobegnila iz Butal, z njo pa še vsi mlajši od dvajset. In mačke in pse so tudi vzeli s sabo. Naslovi so zgovorni, humoreske pa še bolj.
Vinko Möderndorfer: Butalska vojska

Vinko Möderndorfer: Butalska vojska
Filmar Jean Renoir v družbi igralke Ingrid Bergman. Foto: AP
Filmar Jean Renoir v družbi igralke Ingrid Bergman. Foto: AP

Dvojna biografija očeta in sina, slikarja in režiserja Jeana in Pierra-Augusta Renoirja
Biografijo z naslovom Renoir, moj oče je napisal Jean Renoir, slavni filmski ustvarjalec, pionir francoskega filma. Gre za dvojno biografijo, saj sin zapisuje svoje spomine na trenutke, ki jih je doživljal ob očetu, hkrati pa sledi življenjski poti Pierra-Augusta Renoirja, enega največjih slikarjev impresionistov. Rodil se je 25. februarja pred 180. leti. Jean Renoir v pripoved vpleta tudi spomine drugih sodobnikov in tako oživlja Pariz druge polovice devetnajstega in začetka dvajsetega stoletja, boemskega sveta slikarjev, modelov, kritikov, književnikov … Knjigo je prevedel Branko Madžarević.
Jean Renoir: Renoir, moj oče

Miha Avanzo. Foto: Radio ARS/Marko Golja
Miha Avanzo. Foto: Radio ARS/Marko Golja

Portret pesnice Erike Vouk
Erika Vouk je obogatila slovensko poezijo, kulturo in umetnost s pesniškimi zbirkami, ki skoraj praviloma vsebujejo kratke, a pomensko in zvočno bogate pesmi. Ob njenem 80. življenjskem jubileju se ji bomo, tudi prevajalki Fausta, skromno oddolžili z Literarnim portretom.

"Poezija ni nič drugega kot dajanje imen"
Miha Avanzo je pesnik in prevajalec. Kot pesnik je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja objavil tri pesniške zbirke, ki še danes pritegnejo s svojo lahkotnostjo in neposrednostjo. Kot prevajalec je prevedel vrsto vrhunskih pesnikov in pisateljev, uredil pa je tudi Antologijo ameriške poezije 20. stoletja. V Literarnem večeru ga bomo spoznali kot pesnika, ki je po treh pesniških zbirkah umolknil za desetletja in se leta 2019 vrnil na prizorišče z zbirko Rorschach.

Literarne oddaje med 28. februarjem in 6. marcem

28. februar
Humoreska tega tedna – 14.05 (Ars)
Vinko Möderndorfer: Butalska vojska

Spomini, pisma in potopisi – 19.30 (Ars)
Jean Renoir: Renoir, moj oče

Literarni nokturno – 23:05 (Prvi) in 19.50 (Ars)
Konstantinos Kavafis: Zidovi

Literarni portret – 22.05 (Ars)
Erika Vouk

1. marec
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 19.15 (Ars)
Tom Veber: Preobrazbe v snegu

2. marec
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 19.15 (Ars)
Zlatko Zajc: Stvari

Literarni večer – 21.00 (Ars)
Miha Avanzo: Poezija ni nič drugega kot dajanje imen

3. marec
Literarna matineja – 11:05 (Ars)
Rujenje: med pesniško in vizualno govorico – pogovor s Kristino Hočevar o njeni razstavi in knjigi poezije

Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 19.15 (Ars)
Anunciada Fernandez de Cordova: Postaje letnih časov v Ljubljani

4. marec
Literarni večer – 21.05 (Prvi)
Jean-Joseph Rabearivelo

Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 19.15 (Ars)
Barbara Pešut: Lov na šojo

5. marec
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 19.15 (Ars)
Panfilo - Štefan Kardoš: Povej že, kdo si

6. marec
Izbrana proza – 18.00 (Ars)
Julia Fiedorczuk: Pod soncem

Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 19.45 (Ars)
Maja Haderlap: Angel pozabe