Mateja Bajt od leta 2005 poučuje kljunaste flavte na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet ter na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je postala leta 2009 prva docentka v programu univerzitetnega študija kljunaste flavte.

Ugledna glasbenica je diplomirala iz kljunaste flavte na Univerzi za glasbo na Dunaju pri Hansu Marii Kneihsu na koncertni in pedagoški smeri. Leta 1997 je z enoglasno odliko končala magistrski študij kljunaste flavte, leta 1998 pa še izredni študij s poudarkom na komorni in sodobni glasbi za kljunaste flavte. Kot solistka, članica in vodja različnih ansamblov, predvsem tria kljunastih flavt Le Phéníx, koncertira v Sloveniji in drugod po Evropi. S čembalistom Ingomarjem Rainerjem je posnela portretno zgoščenko z deli Françoisa Couperina in Marina Maraisa, s čembalistom Johannesom Bognerjem pa je v glasbeni produkciji Radia Slovenija oktobra 2021 uspešno arhivsko posnela Couperinove Kraljevske koncerte.

Po besedah Mateje Bajt ''literatura glasbe za kljunaste flavte obsega časovni razpon od 13. do 18. stoletja, z oživljanjem stare glasbe v 20. stoletju pa je ta instrument postal ponovno zanimiv za izvajalce, skladatelje in tudi izdelovalce instrumentov, ki so po vzoru ohranjenih starih historičnih instrumentov izdelovali nove. Z dolgoletnim študijem kljunaste flavte sem vse bolj spoznavala lepoto in razsežnosti ter sporočilnost stare glasbe, kar me je popolnoma prevzelo. Hkrati sem vedno z zanimanjem študirala tudi sodobno glasbo. Veliko skladb je nastalo v zadnjih sedemdesetih letih, mnoge od njih odkrivajo nove možnosti instrumenta, presegajo meje instrumenta s sodobnimi tehnikami in z improvizacijo, kombinirajo zvok z elektroakustičnimi mediji in podobno. Izvajanje sodobne glasbe na renesančnih in baročnih kljunastih flavtah mi pomeni velik glasbeni in umetniški izziv, saj skladbe s historičnimi uglasitvami in arhaičnim tonom pridobijo še več globine, zvočne barvitosti in karakternih nians. Tako se na čudovit način poveže staro z novim.''

Mateja Bajt bo na solističnem recitalu predstavila spored petih skladb za kljunaste flavte: renesančnega skladatelja iz 16. stoletja Giovannija Bassana, Jacoba van Eycka iz zgodnjega baroka 17. stoletja, Partito za flavto solo znamenitega ustvarjalca v poznem baroku Johanna Sebastiana Bacha iz prve polovice 18. stoletja ter sodobni deli: Svitanje za renesančno altovsko flavto grške skladateljice Calliope Tsoupaki iz leta 1994, ki uspešno ustvarja v Amsterdamu, ter slovenskega skladatelja Petra Šavlija, čigar skladba Taščica bo prvič zaživela na solističnih baročnih kljunastih flavtah v izvedbi Mateje Bajt, za katero je skladbo tudi napisal.