Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Vprašanje, kako odrasti, je ves čas vzpostavljalo resno ozračje na snemanju. Zdaj mi je smešna resnost, s katero smo se lotevali tega vprašanja, ampak mislim, da ravno zato film stoji," Marko Djordjević opisuje nastajanje filma Moj jutranji smeh.
Filmska zgodovina je polna filmov o izgubi spomina. Človekovo spominjanje in možnosti, ki jih odpira igranje s časom in vednostjo gledalca, so sedmi umetnosti pisane na kožo.
Nagrado vodomec 31. Mednarodnega ljubljanskega filmskega festivala (Liffe) je dobil film Sadeži pozabe režiserja Christosa Nikouja, grenko-sladka zgodba o brisanju in pisanju bolečih osebnih spominov.
2500 let po tem, ko je Sofoklej iz mita o Tebanski kraljevi družini izluščil tragedijo o Antigoni in v njej soočil črko zakona in posameznikov etični imperativ, smo dobili kar dve filmski adaptaciji te arhetipske zgodbe.
Ena od nalog umetnosti je, da pred pozabo rešuje skrito zgodovino, da prelomne trenutke oživlja brez zapadanja v poenostavitve ali hagiografije. Andrej Končalovski je Drage tovariše posnel v črno-beli tehniki, a z ogromno občutka za vmesna, siva območja.
Koronacija, prvi pravi dokumentarni film o pandemiji covida-19 oziroma o spopadanju s pandemijo med tistim prvim izbruhom v Vuhanu, ni prijetna. Je duhamorna, moreča, tesnobna, pogosto nepovezana in antiklimaktična.
Christos Nikou je film o pandemiji posnel tako rekoč po naključju: ko je svojo dramo z elementi distopije predstavil svetu, se je ta že spopadal z boleznijo, ki nam je izmaknila tla pod nogami. A Sadeže pozabe odlikuje veliko več kot le preroški element.
"Pravi zaklad so prijatelji, ki smo jih našli po poti." Človek ne pričakuje, da ga bo ta zlizani kliše presunil kot globoka življenjska resnica – še manj pa, da se bo brez vsake ironije pojavil v filmu obešenjaškega nihilista Quentina Dupieuxa.
Letošnje leto je v Avdio-vizualni industriji zagotovo zaznamovala koronakriza, a kljub temu bo prihodnje obdobje zaznamovano s kreativnostjo in številnimi umetniškimi vrhunci, nekoliko pa tudi s kaosom, meni finska medijska analitičarka Johanna Koljonen.
Spletne vplivneže, t. i. influencerje, javnost rada obravnava kot plehke karikature, kot utelešenje banalnih in ekscesnih užitkov kapitalizma.
Mads Mikkelsen, ki si ga Hollywood rad sposodi za vloge uglajenih negativcev, se vrača pod režijsko taktirko Thomasa Vinterberga; njuno zadnje sodelovanje nam je prineslo za oskarja nominirani Lov. Nažgani je manj temačen, a vseeno ganljivo iskren film.
"Ko enkrat doumete podnebno krizo, ne morete več gledati stran. Ko enkrat razumete bistvo problema, ga ne morete izbrisati."
Nemški režiser Christian Petzold, ki ga ljubitelji Liffa že dobro poznajo - festival je predlani gostil njegovo retrospektivo - v svojem novem filmu raziskuje mit vodne nimfe, undine, in ga preplete z mitologijo Berlina.
Ameriški pisatelj Jack London, ki ga po krivici danes marsikdo pozna le po Belem očnjaku, je bil v svojem burnem življenju med drugim zlatokop, vojni dopisnik, mornar in popotnik, v pisanju pa goreč zagovornik radikalnega socializma.
"Film sem ves čas gledala kot triler. Ravno zato, ker glavna pošast ni prikazana, ampak jo ves čas čutiš v ozračju pisarne," pravi Petra Meterc o filmu Asistentka, ki prek govorice žanra grozljivk analizira toksično delovno okolje spolnega nadlegovanja.
Če bi se festival Liffe odvijal v normalnih okoliščinah, bi ga odprl francoski film Gagarin, ki je po besedah programskega direktorja festivala Simona Popka res nekaj posebnega.
Plodoviti francoski režiser François Ozon posname približno en film na leto – tempo, kakršnega smo do nedavnega povezovali samo z Woodyjem Allenom. V nasprotju z Allenovimi romantičnimi dramami sta zaljubljenca v Poletju 85 približno iste starosti.
S premiero kratkega filma Sanjamo film avtorjev Matevža Jermana in Petra Cerovška se je začel 31. Ljubljanski mednarodni filmski festival – Liffe, ki zaradi trenutnih razmer poteka virtualno.
Še dan nas loči od začetka 31. filmskega festivala Liffe, ki ga bomo letos spremljali doma, že zdaj pa lahko preverite ali osvežite svoje poznavanje filmov, ki smo jih videli na preteklih festivalih.
Tako kot glavnina kulturnih prireditev tudi letošnji Liffe oziroma vsaj njegova novembrska etapa, ki prinaša 22 filmov, poteka na spletu. Vendar so se organizatorji kljub temu odločili ohraniti logiko kinoobiska.
Neveljaven email naslov
