Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Filmska zgodovina je polna filmov o izgubi spomina. Človekovo spominjanje in možnosti, ki jih odpira igranje s časom in vednostjo gledalca, so sedmi umetnosti pisane na kožo.
2500 let po tem, ko je Sofoklej iz mita o Tebanski kraljevi družini izluščil tragedijo o Antigoni in v njej soočil črko zakona in posameznikov etični imperativ, smo dobili kar dve filmski adaptaciji te arhetipske zgodbe.
Ena od nalog umetnosti je, da pred pozabo rešuje skrito zgodovino, da prelomne trenutke oživlja brez zapadanja v poenostavitve ali hagiografije. Andrej Končalovski je Drage tovariše posnel v črno-beli tehniki, a z ogromno občutka za vmesna, siva območja.
Koronacija, prvi pravi dokumentarni film o pandemiji covida-19 oziroma o spopadanju s pandemijo med tistim prvim izbruhom v Vuhanu, ni prijetna. Je duhamorna, moreča, tesnobna, pogosto nepovezana in antiklimaktična.
"Pravi zaklad so prijatelji, ki smo jih našli po poti." Človek ne pričakuje, da ga bo ta zlizani kliše presunil kot globoka življenjska resnica – še manj pa, da se bo brez vsake ironije pojavil v filmu obešenjaškega nihilista Quentina Dupieuxa.
Spletne vplivneže, t. i. influencerje, javnost rada obravnava kot plehke karikature, kot utelešenje banalnih in ekscesnih užitkov kapitalizma.
Mads Mikkelsen, ki si ga Hollywood rad sposodi za vloge uglajenih negativcev, se vrača pod režijsko taktirko Thomasa Vinterberga; njuno zadnje sodelovanje nam je prineslo za oskarja nominirani Lov. Nažgani je manj temačen, a vseeno ganljivo iskren film.
"Ko enkrat doumete podnebno krizo, ne morete več gledati stran. Ko enkrat razumete bistvo problema, ga ne morete izbrisati."
Nemški režiser Christian Petzold, ki ga ljubitelji Liffa že dobro poznajo - festival je predlani gostil njegovo retrospektivo - v svojem novem filmu raziskuje mit vodne nimfe, undine, in ga preplete z mitologijo Berlina.
Ameriški pisatelj Jack London, ki ga po krivici danes marsikdo pozna le po Belem očnjaku, je bil v svojem burnem življenju med drugim zlatokop, vojni dopisnik, mornar in popotnik, v pisanju pa goreč zagovornik radikalnega socializma.
Plodoviti francoski režiser François Ozon posname približno en film na leto – tempo, kakršnega smo do nedavnega povezovali samo z Woodyjem Allenom. V nasprotju z Allenovimi romantičnimi dramami sta zaljubljenca v Poletju 85 približno iste starosti.
V odštevanju do začetka festivala Liffe začenjamo z recenzijami nekaterih najbolj nestrpno pričakovanih filmov letošnjega programa. Prva je na vrsti Asistentka, eden od prvih celovečercev, ki se izrecno ukvarjajo z vprašanji "dobe MeToo".
Kolumbijski kandidat za tujejezičnega oskarja (in eden od nagrajenih filmov Liffa) je hipnotičen, neverjetno gledljiv zdrs v anarhijo, ki pokaže, kako zlahka s posameznika v resnici odpadejo spone civilizacije.
Nobelovka Svetlana Aleksijevič je za svojo prvo knjigo Vojna nima ženskega obraza (1983) zbirala zgodbe ruskih žensk, ki so se v drugi svetovni vojni borile na strani Rdeče armade - kot bolničarke, ostrostrelke, tankistke, pilotke, topničarke ...
V okviru sekcije Perspektive so zavrteli že vseh deset filmov in dan pred podelitvijo vodomca je dobra priložnost, da izpostavim še nekatere izmed filmov, ki bi jih jutri utegnila nagraditi mednarodna žirija.
150 let je minilo od izida Hugojevega romana, na katerega se simbolično navezuje Ladj Ly, a beda, marginalizacija, nasilje in socialne razlike v francoski družbi ostajajo. Namesto obupanega tatu štruce kruha bo upor zanetil štirinajstletnik z molotovko.
Filmski prvenec Richarda Billinghama je avtobiografska študija revščine in razkroja družinskega življenja, ki ju za seboj potegneta alkoholizem in zanemarjanje otrok. V brezkompromisno prikazani bedi poišče tudi drobce temne lepote.
Belgijska cineasta Jean-Pierre in Luc Dardenne bi lahko letos z Mladim Ahmedom osvojila tretjo zlato palmo in postavila rekord canskega festivala. Namesto tega sta naletela na različne odzive - kar ne preseneča, če vemo, katere pereče teme sta se lotila.
Najbrž ne razmišljate ravno pogosto o tem, kakšen je bil dan DPD-jevega ali UPS-ovega dostavljavca, preden se je s pošiljko pojavil pred vašimi vrati. Bolj verjetno je, da godrnjate, če ne prispe v točno predvidenem časovnem okviru.
Taika Waititi v satirično-sentimentalni komediji izpostavi nekaj, česar si resne zgodovinske drame ne morejo privoščiti: da je bil nacizem kljub svojim strašnim, daljnosežnim posledicam tudi posmeha vredna, absurdna ideologija. Smeh je lahko gesta upora.
Neveljaven email naslov
