V nadaljevanju bo Maska v sodelovanju z Radiem Študent ustvarila serijo radijskih oddaj o jugofuturizmu, načrtujejo tudi videoprodukcije in vzpostavitev spletne platforme.Foto: Asiana Jurca Avci
V nadaljevanju bo Maska v sodelovanju z Radiem Študent ustvarila serijo radijskih oddaj o jugofuturizmu, načrtujejo tudi videoprodukcije in vzpostavitev spletne platforme.Foto: Asiana Jurca Avci

Pri zavodu Maska je izšla nova tematska številka istoimenske revije za uprizoritvene prakse, v kateri pisci srednje in mlajše generacije iz regije razmišljajo o skupni jugoslovanski prihodnosti in možnostih jugofuturistične prihodnosti v umetnosti in širše. Izid številke pomeni prav tako začetek mednarodnega projekta Yufu, v okviru katerega bodo gostovali tudi na Bitefu.

Kot pravi direktorica zavoda Alja Lobnik, so se za regionalni kontekst odločili, ker se jim je slovenski prostor zdel preozek, ne želijo pa ostati pri nekih preteklih idejah, ki so lahko tudi problematične. Razmišljanje o jugofuturizmu je po njenih besedah skoraj sovpadlo s časom, ko se je družba spoprijela s prekarnostjo, pandemijo in depresivnim stanjem, zavod sam pa se je ob generacijski menjavi spopadel z izpadom iz programskega financiranja in bitko za stavbo na Metelkovi 6.

Za projekt Yufu so pridobili evropska sredstva, znotraj tega pa želijo pripraviti multidisciplinarne in žanrsko raznolike dogodke. S tem namenom so objavili tudi poziv za jugofuturistično produkcijo s področja uprizoritvenih umetnosti. S pozivom, ki je odprt do konca leta, želijo pridobiti predloge, ki bodo obravnavali težave življenja v regiji v bližnji prihodnosti.

Nova tematska številka Maske je posvečena premisleku o možnostih jugofuturizma. Foto: Asiana Jurca Avci
Nova tematska številka Maske je posvečena premisleku o možnostih jugofuturizma. Foto: Asiana Jurca Avci

Nova številka revije Maska, ki je izšla v slovenščini in angleščini, prinaša 14 teoretskih, umetniških ali hibridnih prispevkov avtoric in avtorjev iz regije. Na temo jugofuturizma želijo po besedah urednice pogledati ne samo skozi teoretsko pisanje, ampak tudi skozi leposlovje, pretežno pa skušajo ostati znotraj uprizoritvenih umetnosti.

Prvi obrisi projekta so se začeli pred dvema letoma, ko je izšla jubilejna, 200. številka Maske, posvečena jugofuturizmu. Lani so o temi razmišljali na konferenci v Ljubljani, v četrtek pa bodo konferenco skupaj s predstavitvijo nove številke revije izvedli na mednarodnem gledališkem festivalu Bitef v Beogradu. Tja so povabili štiri kulturne delavce iz širše regije, tudi iz Bolgarije.

Solo, srečanje režiserke in igralcev v improvizaciji, je poskus ustvariti dogodek s pomočjo danih iztočnic in iskanjem odgovorov na vprašanje, kaj pomeni biti sam. Foto: Nada Žgank
Solo, srečanje režiserke in igralcev v improvizaciji, je poskus ustvariti dogodek s pomočjo danih iztočnic in iskanjem odgovorov na vprašanje, kaj pomeni biti sam. Foto: Nada Žgank

Očrt izrednega stanja družbe
Na Bitefu bo Maska prisotna tudi s projektoma režiserjev Nine Rajić Kranjac Solo in Žige Divjaka Krize, ki sta nastala v koprodukciji s Slovenskim mladinskim gledališčem. "Krize so neki očrt izrednega stanja družbe, kar korespondira tudi z vsem tem, o čemer se mi sprašujemo," pravi Alja Lobnik. Projekt Solo pa je nehote postal jugofuturističen manifest, ki odpira vprašanje migracij znotraj nekdanjega jugoslovanskega prostora, se ukvarja z mešanjem jezikov in znotraj tega išče identiteto, dodaja.

V nadaljevanju bo Maska v sodelovanju z Radiem Študent ustvarila serijo radijskih oddaj o jugofuturizmu, načrtujejo tudi videoprodukcije in vzpostavitev spletne platforme. Med 11. in 15. oktobrom pa sta na Novi pošti predvideni premieri produkcij Nedoločljivo vprašanje Gorana Sergeja Pristaša ter Parkur o Karlu Mayu avtorjev Enis Maci in Mazluma Nergiza.

Aleš Mendiževec je predstavil še založniški program Maske, v katerem bosta med drugim izšli knjigi Katje Praznik in Jasmine Založnik.

Na Bitefu slovenska Solo in Krize