Sorodna novica Muzej norosti ohranja glas zaprtih v zavodih in bije bitko za grad Cmurek

Kakšni bodo nadaljnji koraki upravljavca gradu, Socialno varstvenega zavoda (SVZ) Hrastovec, še ni znano, saj so se njegovi predstavniki zavili v molk.

Muzeju norosti je SVZ Hrastovec konec januarja odredil izselitev iz prostorov v gradu Cmurek v 30 dneh.

"Negotovost in izčrpavanje"
"Muzej norosti še naprej deluje v gradu Cmurek, saj so vsebine, ki jih obravnavamo, neločljivo povezane s tem spomenikom. Poleg tega smo domačini, ob spomeniku živimo in se kot dediščinska skupnost prepoznavamo kot edini varuh in skrbnik te kulturne dediščine," sta povedali direktorica Muzeja norosti Sonja Bezjak in predsednica sveta zavoda Darja Farasin.

V SVZ-ju Hrastovec na pozive predstavnikov muzeja ne odgovarjajo. Ta molk za Muzej norosti po navedbah Sonje Bezjak in Darje Farasin pomeni "negotovost, izčrpavanje in morda tudi uničenje".

Muzej: Argumenti niso utemeljeni
SVZ Hrastovec je kot razlog za nujno izselitev Muzeja norosti navajal pomanjkljivo varnost in samovoljno poseganje v grajski objekt. V muzeju pa odločitev razumejo kot zlorabo okoliščin za uničenje lokalne iniciative.

"Da je direktorica SVZ-ja Hrastovec navajala neutemeljene argumente, s katerimi je Muzeju norosti samovoljno preklicala soglasje za uporabo gradu, je potrdilo mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Maribor. Delujemo v zelo težkih razmerah, saj vse do danes nismo dobili priložnosti za dialog, niti z lastnikom niti z upraviteljico gradu. Tak odnos do krajanov, občanov in državljanov kaže, v kako nedemokratičnem okolju živimo. Podpora strokovnjakov in srčnost številnih, ki verjamejo v naš muzej, nas opogumljata, da vztrajamo," sta navedli predstavnici muzeja.

Po njunih besedah je še posebej skrb vzbujajoče, da direktorica SVZ-ja Hrastovec Andreja Raduha na ministrstvo za kulturo ne odda vloge za interventna sredstva za sanacijo nujnih del na gradu. Ta so po navedbah Muzeja norosti potrebna zaradi nezadostnega vzdrževanja gradu v zadnjih letih.

"Dobro gospodarjenje z državnim premoženjem in kulturnim spomenikom so tako le prazne besede, ki pa lokalni skupnosti in državi povzročajo škodo," opozarjata Sonja Bezjak in Darja Farasin.