V razstavo sta vključeni sliki Pokol nedolžnih otrok in Predstavitev v templju iz cerkve Marijinega vnebovzetja v Kopru.

Obe deli – Pokol nedolžnih otrok in Predstavitev v templju iz cerkve Marijinega vnebovzetja v Kopru – sta bili konservirani in restavrirani na Restavratorskem centru ZVKDS. Foto: ZVKDS
Obe deli – Pokol nedolžnih otrok in Predstavitev v templju iz cerkve Marijinega vnebovzetja v Kopru – sta bili konservirani in restavrirani na Restavratorskem centru ZVKDS. Foto: ZVKDS

Kot so sporočili iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), sta omenjeni sliki nekdaj krasili vrata orgel. Po besedah kuratorjev sta za razstavo izjemnega pomena, saj predstavljata zadnji znani Carpaccievi deli, nastali leta 1523. Obe sta bili konservirani in restavrirani na Restavratorskem centru ZVKDS.

Na spletni strani Doževe palače je mogoče prebrati, da slike Carpaccia čudovito prikazujejo mesto na prelomu 15. stoletja, ko so Benetke obvladovala obsežen pomorski in trgovski imperij ter cvetele kot pomembno kulturno središče. Carpaccio je svetopisemske zgodbe, ki jih je ustvaril za različne bratovščine, s posebnim občutkom za poetično in fantastično postavil v tedanjo realnost. Slike bogatijo številne podrobnosti ter sodobne reference na družbo in okolico mesta.

Foto: ZVKDS
Foto: ZVKDS

Ustvarjal je oltarne slike, orgelska vrata, podobe Marije z Jezusom, poglobljene meditacije o Kristusovem trpljenju in podobno, pa tudi portrete, poslikano pohištvo in drugo. Umetnostna zgodovina je sicer Carpaccia ponovno odkrila med koncem 19. in prvo polovico 20. stoletja, zadnje pol stoletja pa je bil ponovno odrinjen ob stran. O tem priča tudi dejstvo, da od leta 1963, ko je bila v Doževi palači razstava, posvečena umetniku, ni bilo več nobene samostojne razstave Carpaccievih del.

Foto: ZVKDS
Foto: ZVKDS

Še zlasti po nedavnih odkritjih in novih atribucijah, pa tudi po restavriranju umetnikovih glavnih pripovednih ciklov, ki so še vedno ohranjeni v Benetkah, se je zdela potrebna sodobna zgodovinska in kritična reinterpretacija Carpaccievega slikarstva. Pričujoča razstava je plod sodelovanja Fundacije mestnih muzejev Benetk in Nacionalne umetnostne galerije v Washingtonu.

Razstava tematsko in kronološko sledi razvoju Carpaccievega slikarstva z nove perspektive. Vanjo so vključene tudi umetnikove risbe, ki pričajo o Carpaccievi izjemni domišljiji ter njegovem zanimanju za perspektivo, naravo in svetlobo, še piše na spletni strani Doževe palače.

Carpaccio (1460–okoli 1525) se je rodil v Benetkah. V slikarja se je razvil pod vplivom Gentileja Bellinija in Antonella da Messine. Okoli leta 1490 je začel slikati serijo motivov iz legende o sv. Uršuli za Scuolo di Sanata Orsola v Benetkah. Na povabilo koprske škofije, da naslika oltarno sliko, je prišel v Koper, kjer je preživel zadnje desetletje svojega življenja. Poleg oltarne slike Marija z otrokom in svetniki za koprsko stolnico je v Kopru med drugim naslikal tudi že omenjeni orgelski sliki. Večino njegovih najboljših del hranijo v Benetkah.

Razstava v Doževi palači bo na ogled od sobote do 18. junija.