Ob tem se obračajo na vse lastnike njegovih del, da jim pomagajo sestaviti popolnejši seznam umetnin. Izbor najboljših bodo predstavili na razstavi, ki bo na ogled od oktobra 2023 do januarja 2024.

Po besedah direktorice Narodne galerije Barbare Jaki je znanih veliko novih odkritij o kiparjevem življenju, prav tako je bilo opusu dodanih več del, ki do zdaj niso bila znana. Izbor del za razstavo pa bo odvisen od restavratorskih postopkov.

Razstava bo na ogled postavila dela v bronu, mavcu in glini, ki jih je kipar snoval v središčih, kjer je živel in ustvarjal, in sicer: v Ljubljani, na Dunaju in v Münchnu, Parizu, New Yorku, Trstu, Dubrovniku, Londonu, Rimu, internacija na Sardiniji in končna ustalitev v rojstni Ljubljani. Predstavljena bosta Zajčeva obla plastika ter njegovo spomeniško, arhitekturno, cerkveno in nagrobno kiparstvo.

Ivan Zajec (1869–1952) je prve nauke o kiparstvu dobil pri očetu Francu Ksaverju Zajcu. Po šolanju na Dunaju in po potovanju po Italiji je prebival v Parizu, kjer je spoznal dela Augusta Rodina. Do prve svetovne vojne je nato v Rimu sodeloval s hrvaškim kiparjem in arhitektom Ivanom Meštrovićem, po vojni pa se je vrnil v Ljubljano in tam poučeval.

V Narodni galeriji tiste, ki imajo v domači zbirki njegovo umetnino, prosijo, naj jim to sporočijo, so še zapisali v sporočilu za javnost.