Razstavo Rujenje gradijo različni predmeti, ki nosijo osebno noto in močan metaforični naboj. Foto: Boris Beja
Razstavo Rujenje gradijo različni predmeti, ki nosijo osebno noto in močan metaforični naboj. Foto: Boris Beja

Postavitev z naslovom Rujenje, ki bo v Galeriji Škuc na ogled do 25. marca, se povezuje z istoimensko pesniško zbirko, ki govori o zasebnosti in je izšla februarja v zbirki Aleph.

Detajl razstave Kristine Hočevar Rujenje. Foto: Galerija Škuc
Detajl razstave Kristine Hočevar Rujenje. Foto: Galerija Škuc

Idejo je pesnica dobila po bivanju v pesniški rezidenci na Kitajskem. Kristina Hočevar z razstavo prvič vstopa na področje vizualne umetnosti, kuratorka postavitve je Iza Pevec.

Osebni predmeti in močne metafore
Razstavo gradijo različni predmeti, ki nosijo osebno noto in močan metaforični naboj. V prvem razstavnem prostoru je na ogled semantično-diskurzivna mreža besed, ki jih povezujemo z zasebnostjo.

Izpeljava pomena besede rujenje se navezuje tudi na simboliko rujnih barv, denimo rdečenje, ali pomena, ki ga ponuja blizuzvočnica rjutje, kot vrsta oglašanja.

Kristina Hočevar

Izmikanje opredelitve zasebnosti je v sosednjem prostoru ujeto v gugalnico, ki niha med slovensko in angleško pesmijo iz nedavno izdane pesniške zbirke.

Med bolj intimne, a hkrati najbolj opazne lahko uvrstimo denimo kroglo, očesnemu zrklu podoben eksponat, v katerega so ujete fotografije spominov.

"Izpeljava pomena besede rujenje se navezuje tudi na simboliko rujnih barv, denimo rdečenje, ali pomena, ki ga ponuja blizuzvočnica rjutje kot vrsta oglašanja," je o poimenovanju razstave dejala avtorica.

Razstavo zaznamuje prepletanje slovenskega, angleškega in kitajskega jezika, kar izpostavi vidik kulturne pogojenosti razumevanja zasebnosti. Foto: Galerija Škuc
Razstavo zaznamuje prepletanje slovenskega, angleškega in kitajskega jezika, kar izpostavi vidik kulturne pogojenosti razumevanja zasebnosti. Foto: Galerija Škuc
O umetnici

Kristina Hočevar je avtorica sedmih pesniških zbirk, za delo Repke (2008) je prejela nagrado zlata ptica, za zbirko Na zobeh aluminij, na ustnicah kreda (2012), ki je bila v celoti prevedena v nemščino, pa Jenkovo nagrado.

Njene pesmi so uvrščene v različne antologije in prevedene v 15 jezikov, med drugim pa sodeluje tudi s kolektivom Lezbična četrt in v zvočno-pesniških nastopih s Tomažem O. Rousom. Vzporedno z umetniškim udejstvovanjem poučuje slovenščino, lektorira in občasno prevaja leposlovje iz angleščine.

Neujemljivi stik dveh kultur
Tako vsebina razstave kot tudi pesniška zbirka zrcalita avtoričino prepoznavno družbeno zavestno konceptualizacijo, ki stremi k ohranjanju odprtosti obravnavanih konceptov. Vpeljava novega medija izpostavlja večplastnost teme zasebnosti, ki ob stiku dveh kultur osvetljuje kompleksnost in neujemljivost.

Oba umetniška medija poleg osrednje tematike povezuje prepletanje slovenskega, angleškega in kitajskega jezika, s čimer je poudarjen vidik kulturne pogojenosti razumevanja zasebnosti. Ta pojem interpretira obiskovalec, kar poleg kulturnih specifik v ospredje potisne vidike intimnosti, jezika oziroma prevajanja in umetnosti kot prakse, ki je prav tako inherentno razpeta med zasebnim ter javnim.

Razstava bo v Galeriji Škuc na ogled do 25. marca.

Razstava Rujenje Kristine Hočevar v Škucu