Prva je bila v Stari mestni elektrarni v Ljubljani na vrsti predstava Velika pričakovanja (Groβe Erwartungen). Od petka do nedelje bo sledilo več unikatnih javnih vodenih ogledov predstavnine ali inštalacije Hoppla, wir leben. Izgubljena gesta lastnega odstopa. V petek bo sledil glasbeno performativni dogodek Mahlzeit. Omenjena predstavnina bo trajala 53 ur in bo odprta 24 ur na dan, tako da bodo lahko obiskovalci Stare mestne elektrarne vstopili kadar koli. Predstavo Ich kann nicht anders si bo mogoče ogledali v soboto in nedeljo v dvorani Športnega društva Tabor.

Beton Ltd., ki so ga leta 2010 ustanovili gledališki ustvarjalci Katarina Stegnar, Primož Bezjak in Branko Jordan, je pomembno zaznamoval slovensko uprizoritveno krajino v tem obdobju.

Kot pravi Bezjak, je začel Nemški cikel nastajati v drugi polovici hrupnega desetletja, desetletja kriz in prelomov, ekonomskih, migrantskih, političnih in zdravstvenih kriz. Po njegovih besedah je cikel prišel do skrajnega roba svojega cikla. Med nastajanjem projekta Hopla, wir leben. Izgubljena gesta lastnega odstopa in po mučnem obdobju "prisilnega zaprtja, ločenosti, ekstremizacije, real politike in še marsičesa drugega", je kolektiv spoznal, da stvari ne morejo ostati takšne, kot so ali so bile, "da se je krivulja izpela in je na koncu odstopil". "Pripravil je teritorij za izgubljeno gesto lastnega odstopa," je še dejal.

Odstop kolektiva pomeni, da odstopajo od vseh oblik in praks, ki so jih izvajali zadnjih 12 let in za katere v kolektivu menijo, da so jih izčrpali. Kot pravi Jordan, je pomembno opozoriti tudi na pomen odstopa ne samo v sferi politike, ampak tudi na polju osebne etike. "Težko je reči, da ne bo več nobene nove predstave," je povedal in namignil, da morebitne prihodnje ne bodo takšne, kot so bile dosedanje.

Nekoč bi se zdelo, da se vse to dogaja v prihodnosti
Ich kann nicht anders je nastala leta 2016. Kot je danes povedal Jordan, je napovedovala marsikaj, kar se je dogajalo v preteklih letih, in prebral del besedila predstave izpred sedmih let. "Pozneje se vam bo zdelo, da se vse skupaj dogaja v prihodnosti, še zlasti zato, ker bomo omenjali nekatere dogodke, ki se v resnici niso zgodili, kot na primer, da so v centru Ljubljane zaprli nekatere trgovine, da na tržnici ni več Odprte kuhinje, da je kultura praktično izginila s programov RTV Slovenija, najprej Panoptikum, nato Studio City in da je oblast prevzela ..."

Dve leti pozneje je sledila predstava Velika pričakovanja o lastnih pričakovanjih in pričakovanjih drugih do nas. Sledil ji je album Mahlzeit (2019). Nemški cikel zaključuje lanskoletna Hoppla, wir leben. Izgubljena gesta lastnega odstopa.

Poleg albuma Mahlzeit je kolektiv izdal tri knjige, zadnja je pravkar izdana dvojezična knjiga v angleškem in slovenskem jeziku Hoppla, wir leben.

Danes so razkrili tudi podrobnosti lanske prodaje predstave Ich kann nicht anders v produkciji zavoda Bunker v dražbeni hiši uprizoritvenih umetnosti FORSALE. Po vnaprejšnjem dogovoru je 20 odstotkov od prodaje v skupni vrednosti 7760 evrov pripadlo zavodu Bunker, ki se je odločil, da bo ta prispevek v višini 1552 namenil za umetnost, kolektivu Počemučka, ki ga prepoznajo kot prihodnjo generacijo umetnikov in kolektivnosti. Kolektiv Beton Ltd. bo svojih 6208 evrov po besedah Katarine Stegnar vložil v kulturno migrantstvo, napovedala je potovanje kolektiva, ki pa ne bo ne raziskava, ne predstava in ne nova knjiga. Bo potovanje, skupni čas (...) z obvezo, da celo potovanje ne bodo govorili.