Za svoje delo je Šedlbauer prejel številne nagrade, med njimi nagrado Prešernovega sklada (1977), izredno Sterijevo nagrado (1981) in več Borštnikovih nagrad. Foto: BoBo

Leta 1970 je bil med ustanovitelji gledališča Glej in pozneje njegov umetniški vodja. Delal je kot radijski, dramski, operni, lutkovni in televizijski režiser ter med drugim kot umetniški vodja Mestnega gledališča ljubljanskega in bil redni profesor za gledališko režijo na AGRFT-ju.

Šedlbauer se je rodil 7. januarja 1944 v Ljubljani. Študiral je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) in se med študijem izpopolnjeval v ZDA.

Režiral je veliko krstih uprizoritev slovenske dramatike in se uveljavil tudi kot ustvarjalec, pogosto komičnih predstav v majhnih zasedbah, pri čemer so njegove režije ohranjale zvestobo izvirnemu besedilu, navaja portal SiGledal.

Podpisuje več prvih predstav del iz slovenske dramatike, med katerimi so Dva brata Petra Božiča, Norci Dušana Jovanovića, Grenki sadeži pravice Milana Jesiha, Večer ženinov Andreja Hienga ter drame Disident Arnož in njegovi, Veliki briljantni valček in Lahka konjenica, ki jih podpisuje Drago Jančar. Prav tako pa je režiral sodobna dramska besedila tujih avtorjev in številna dela svetovnih klasikov, med njimi Mihaila Afanasjeviča Bulgakova, Moliera in Ivana Sergejeviča Turgenjeva. Lotil se je tudi lastne priredbe Platonovega Sokratovega zagovora.

Med operami je Šedlbauer režiral Veroniko Deseniško slovenskega skladatelja Danila Švare in Netopirja Johanna Straussa, med lutkovnimi režijami pa velja omeniti Jovanovićevo Zlato ptico, Jesihovega Kronanega norca in delo Živi na soncu mož Geralda Stuebbena.

Po delu v Gleju in njegovem umetniškem vodenju konec 70. let prej[njega stoletja je leta 1987 in 1988 umetniško vodil Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, med letoma 1993 in 1998 pa Mestno gledališče ljubljansko. Leta 2012 je postal umetniški vodja Šentjakobskega gledališča Ljubljana, mesto pa je zasedal do leta 2017.