Arheologi na Marofu. Foto: Jože Žura in Borut Slokan
Arheologi na Marofu. Foto: Jože Žura in Borut Slokan

Grič Marof nad Novim mestom je priljubljeno sprehajališče prebivalcev dolenjske prestolnice, od prazgodovine naprej pa je znan tudi po bogati arheološki dediščini. In ob vsakem večjem gradbenem posegu na tem delu Novega mesta morajo predhodne raziskave opraviti arheologi.

Arheologi bodo, če ne bodo naleteli na obsežnejše najdbe, raziskave na Marofu končali do konca tedna. Foto: Jože Žura in Borut Slokan
Arheologi bodo, če ne bodo naleteli na obsežnejše najdbe, raziskave na Marofu končali do konca tedna. Foto: Jože Žura in Borut Slokan

Letos so na Marofu najprej urejali nove sprehajalne poti. Ker globljih posegov v zemljišča ni bilo, so arheologi novomeške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine odkrili ostanke nekaj hiš iz prvega tisočletja pred našim štetjem iz obdobja starejše železne dobe. Obsežnih raziskav niso naredili, najdena območja so popisali in dokumentirali in bodo morda predmet kpoznejših raziskav.

Na Marofu pa v teh dneh potekajo zaključna dela za hidravlične izboljšave vodovodnega sistema ožje Dolenjske. Na griču je vodni zbiralnik, do katerega napeljujejo nove vodovodne cevi. Arheologi so pri sondiranju območja odkrili ostanke spodnjega dela hiše iz halštatskega obdobja z značilnimi izdelki iz tistega obdobja in v enem delu grobove nekdanjega mestnega pokopališča s konca 18. stoletja.

Foto: Jože Žura in Borut Slokan
Foto: Jože Žura in Borut Slokan

Vodja izkopavanja arheolog Aleš Tiran je pojasnil, da so na območje nekdanje prazgodovinske naselbine odkrili plitvo vkopane ostanke kleti hiše z deli keramičnega posodja, utežmi za statve in ostanki živalskih kosti. Ena posoda je bila sicer močno poškodovana, vendar se bo dala restavrirati. Če bi območje raziskav razširili, bi zagotovo našli še več ostankov prazgodovinskih hiš.

Lončena posoda. Foto: Jože Žura in Borut Slokan
Lončena posoda. Foto: Jože Žura in Borut Slokan

Na zgornjem delu raziskav pa so po pričakovanjih naleteli na več grobov, ki izvirajo s konca 18. stoletja. Do leta 1785 so namreč pokojnike v Novem mestu pokopavali na Kapitlju, to je znotraj mestnega obzidja.

Statvene uteži. Foto: Jože Žura in Borut Slokan
Statvene uteži. Foto: Jože Žura in Borut Slokan

Po odredbi cesarja Franca Jožefa II. so nato v vseh mestih morali umrle pokopavati zunaj mesta. V Novem mestu so pokopališče uredili na Marofu, kjer je bilo v uporabi do začetka 19. stoletja, ko je bilo skupaj pokopanih okoli 500 ljudi. Gre za klasične pokope brez pridatkov, zato so se ohranili le ostanki lesenih krst in redki ostanki kosti.

Arheologi bodo, če ne bodo naleteli na obsežnejše najdbe, raziskave na Marofu končali do konca tedna.

Foto: Jože Žura in Borut Slokan
Foto: Jože Žura in Borut Slokan