Branislava Sušnik, Slovenka, ki je v Paragvaju življenje posvetila znanosti

Novembra bo v SEM-u razstava, ki jo posvečajo stoletnici rojstva pomembne antropologinje

V letošnjem letu se posebej spominjamo tudi slovenske intelektualke, ki jo je življenje po koncu druge svetovne vojne pripeljalo na drugo stran Atlantika, kjer se je odločila za samostojno pot.

Stoletje mineva od rojstva antropologinje Branislave Sušnik, ki ji bo SEM posvetil posebno razstavo.

Branislava je za svoje delo s paragvajskimi staroselci še za časa življenja dobila najvišjo paragvajsko državno nagrado za znanost, oktobra leta 2005 pa je paragvajska pošta v seriji treh znamk z naslovom Paragvajski antropologi izdala tudi znamko z njenim portretom. Foto: Dokumentacija SEM-a

Podpisala je teoretično osnovo za razvoj socialne antropologije in zgodovine Paragvaja ter številne študije o običajih in jezikih posameznih plemenskih skupnostih. Njena bibliografija zajema okoli 83 del. Foto: Dokumentacija SEM-a

Branislava Sušnik (1920-1996). Foto: Dokumentacija SEM-a

Slovenska znanstvenica, etnologinja in antropologinja je živela in delala v Paragvaju, kjer je dolga leta vodila Etnografski muzej dr. Andrés Barbero iz Asuncióna. V Paragvaju je bila Branislava Sušnik od leta 1951 do smrti leta 1996, za njen pomemben doprinos k antropološki znanosti in raziskovanju paragvajskih staroselcev pa so se ji leta 2009 zahvalili tudi s poimenovanjem ene od ulic v Asunciónu.

Branislava Sušnik se je rodila leta 1920, doktorirala je pred drugo svetovno vojno na Dunaju, v Paragvaj pa je prišla leta 1951. V Paragvaju je postavila osrednji etnografski muzej, katerega direktorica je bila do smrti. Slovenski etnografski muzej se je s paragvajskim povezal v želji, da se z razstavo pokloni antropologiji in njeni dediščini.

Branislava Sušnik se je sicer rodila prav 28. marca, mednarodno razstavo z naslovom La Doktora, slovenska raziskovalka v Paragvaju, pa nameravajo v Slovenskem etnografskem muzeju odpreti novembra, ko upajo, da bodo ob mnogih negotovostih zaradi novega koronavirusa vse možnosti za to.

Sodelovanje SEM-a in Etnografskega muzeja dr. Andrés Barbero iz Asuncióna sega kar nekaj leta nazaj. Prvič sta se povezala leta 1997, ko je paragvajski muzej podaril SEM-u zbirko tridesetih predmetov staroselcev (Mbyá-Guaraní, Aché-Guayakí, Nivaclé, Ayoreo in Chamacoco). Leta 2018 sta muzeja podpisala posebno pismo o nameri o raziskavi in pripravi skupne razstave, posvečene spominu in delu znanstvenice in raziskovalke.

Decembra leta 2009 so na občini Asuncion sprejeli sklep, da se ena izmed ulic glavnega mesta Paragvaja poimenuje po ugledni slovenski antropologinji. Foto: Dokumentacija SEM-a

Dobitnica najvišjih paragvajskih priznanj
Razstava spada v sklop različnih dogodkov, ki bodo ob tem jubilejnem letu organizirani v Sloveniji in Paragvaju. Novembra bomo tako lahko izvedeli več o ženski, ki je prišla leta 1947 v Buenos Aires in se odločila za samostojno pot. Svoje življenje je posvetila izključno znanstvenemu delu: 45 let je vodila Etnografski muzej Andrés Barbero in predavala etnologijo na Universidad Nacional de Asunción. Za dosežke v znanosti je prejela najvišja nacionalna priznanja Paragvaja.

Branislava Sušnik je opravila veliko študijskih potovanj, ko je prebivala pri staroselskih ljudstvih. Foto: Dokumentacija SEM-a

Razstava bo vključevala izvirne predmete, dokumentarno in fotografsko gradivo, ki bo osvetljevalo delo antropologinje, njene znanstvene in muzeološke dosežke ter dokumentacije njenih terenskih raziskovalnih odprav med staroselci Paragvaja. Predstavila bo pet etničnih staroselskih skupin Paragvaja, ki jim je raziskovalka namenila največ pozornosti.

Razstavo pripravlja avtorska ekipa, ki jo sestavljajo dr. Mojca Terčelj, avtorica razstave (zunanja sodelavka, Univerza na Primorskem) ter članice in član programskega sveta Adelina Pusineri in Raquel Zalazar (Etnografski muzej dr. Andrés Barbero), dr. Marko Frelih in dr. Tanja Roženbergar (Slovenski etnografski muzej) ter dr. Irene Mislej. Oblikovalki razstave sta mag. Jasna Kralj Pavlovec in Daniela Grgić.