Kot pripoveduje mit, je Minotavra ubil Tezej, sin atenskega kralja Ajgeja, eden od sedmih mladeničev, ki so jih Atene skupaj s sedmimi mladenkami vsako leto plačevale kot davek za osvoboditev. Foto:
Kot pripoveduje mit, je Minotavra ubil Tezej, sin atenskega kralja Ajgeja, eden od sedmih mladeničev, ki so jih Atene skupaj s sedmimi mladenkami vsako leto plačevale kot davek za osvoboditev. Foto:
Knosos
Od preloma 19. v 20. stoletje se je kot najbolj verjetna lokacija Minosovega labirinta uveljavila predvsem palača v Knososu. Foto: EPA
Labirint
Blodnjak, ki ga je dal Minos postaviti, da bi vanj zaprl Minotavra, naj bi postavil Dedal, ki se ga je pozneje prijel slovesa očeta arhitektov. Njegov labirint je bil tako redni spremljevalec veličastnih gotskih katedral, katerih tla so arhitekti okrasili s svojim simbolom.

Skupina britansko-grških strokovnjakov verjame, da je enaka verjetnost nahajališča labirinta, v katerem je vse do Tezejevega prihoda strašilo bitje s telesom človeka in glavo bika, Minotaver, v opuščenem kamnolomu v bližini kraja Gortina. V tamkajšnjem kamnitem kompleksu je namreč pravi blodnjak podzemnih hodnikov.

Ruševine Minosove palače si vsako leto ogleda 600.000 ljudi. Kot izvedo, naj bi v palači nekoč bival kralj Minos, ki je dal arhitekturno čudo postaviti za Minotavra, grozljivo bitje, rojeno iz zveze kraljeve žene Pazifao in prekrasnega bika, poslanega od boga morja Pozejdona.

Arheologi in drugi strokovnjaki, ki so se pred nedavnim podali na novo raziskovanje kamnitega kompleksa v bližini Gortine, nekoč rimske prestolnice Krete, menijo, da niso podzemni hodniki nič manj mogoč kandidat za nekdanjo lokacijo labirinta, če je legenda seveda sploh zasnovana na podlagi resnične arhitekture in resničnega kralja.

Knosos izpodrinil Gortino
Kot pojasnjuje vodja zadnje ekspedicije Nicholas Howarth z Univerze v Oxfordu, je nevarnost, da se povsem pozabi na pomen Gortine kot mogočega nahajališča labirinta ravno zaradi pretiranega poudarjanja Knososvega mesta v legendi. Za to pa je zaslužen predvsem bogat angleški arheolog Arthur Evans, ki je izkopaval območje med letoma 1900 in 1935.

Jame stoletja obiskovali iskalci labirinta
Zadnja izkopavanja v kompleksu pri Gortini so pokazala poškodbe, zadane z eksplozivom, ki so ga nepridipravi domnevno uporabili ob iskanju skritega zaklada. Jame, ki jih tamkajšnje prebivalstvo pozna pod imenom jame labirinta, sestavlja približno štiri kilometre povezanih hodnikov, dvoran in 'slepih ulic'. Od 12. stoletja so jih v iskanju labirinta obiskovali razni radovedneži, vse od izkopavanj na območju Knososa ob prelomu v 20. stoletje pa je lokacija bolj ali manj pozabljena.

"V jamah v Gortini dobi človek hitro občutek temačnega in nevarnega prostora, v katerem se lahko zlahka izgubi. Evansovo hipotezo, da so ostanki na Knososu pripadali omenjenemu labirintu, pa je treba obravnavati s previdnostjo," pravi Howarth.

Tretja lokacija pri Skotini
A Knosos in Grotina nista edini mogoči nahajališči ostankov starodavnega labirinta, ampak bi ta prav tako lahko ležal v kompleksu pri Skotini na celinski Grčiji. "Ob upoštevanju arheoloških dejstev vidimo, da je težko z gotovostjo trditi, da je labirint obstajal. Menim, da ima vsaka lokacijo razloge za lastitev blodnjaka, vendar se na koncu vedno pojavijo vprašanja, na katera niti arheologija niti mitologija ne zmoreta zadovoljivo dogovoriti," še dodaja Howarth.