Med slovenskimi avtorji je zanje celo vrsto del napisala Desa Muck, ki tudi sama še vedno rada poseže po starih pravljicah, tudi po tistih, ki jih je v 19. stoletju napisal danski pravljičar.

Pisateljica, dramatičarka, gledališka in filmska igralka, televizijska voditeljica, scenaristka in publicistka že nekaj časa na svoji strani na Facebooku otrokom ob 10. uri prebira pravljice in, kot je povedala za oddajo Dobro jutro, je pri tem naletela na lep odziv. "Odzivi so neverjetni, mislim, da sem že blizu 100.000 ogledov. Ne gre samo za navadno branje, ampak se malo razživim in dodam malo performansa," pravi.

Želja po branju je želja po odkrivanju svetov, ki se zdijo na prvi pogled neresnični, v resnici pa so lahko resnični, pravi Desa Muck. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Želja po branju je želja po odkrivanju svetov, ki se zdijo na prvi pogled neresnični, v resnici pa so lahko resnični, pravi Desa Muck. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Letošnja poslanica poudarja, da so besede v pesmih in zgodbah hrana, ne za telo, ampak za duha in dušo.  Foto: Reuters
Letošnja poslanica poudarja, da so besede v pesmih in zgodbah hrana, ne za telo, ampak za duha in dušo. Foto: Reuters

Med njenimi bolj priljubljenimi pravljicami so gotovo prigode o Anici, ki pa je po desetih poglavjih vendarle povedala svoje. Anica je postala nekakšna slovenska stalnica pri otrocih, pravi Desa Muck. Med bolj priljubljenimi pa je tudi novejša serija Čudežna bolha Megi, ki je nastala kot odraz avtoričine ljubezni do živali. "Otroci imajo radi živali, jaz prav tako in prek te zgodbe jim želim približati živali, da bi lepo skrbeli zanje."

Navdih za zgodbe je od nekdaj našla v lastnem otroštvu, ne toliko spominih kot občutkih, ki so jo takrat navdajali. "Izhajam predvsem iz občutkov otroka, ki jih, če želim, še vedno čutim tudi jaz," pravi.

Mednarodni dan knjig za otroke vsakokrat odpre tudi vprašanja bralne kulture pri otrocih in mladih. Zavedajoč, da njeno razmišljanje ni v skladu s prepričanjem pedagogov, Desa Muck pravi, da otrokom preveč vsiljujemo literaturo, ki jim je dolgočasna, morda celo nerazumljiva. "Nekateri ljudje ne bodo nikoli marali branja, drugi pa se rodimo s to željo po branju, po odkrivanju svetov, ki se zdijo na prvi pogled neresnični, v resnici pa so lahko resnični. In če damo otroku, ki nima prirojene ljubezni do branja, brati nekaj, kar bo zanj dolgočasno, ne bo nikoli vzljubil branja, ampak ga še bolj zasovražil. Tako kot bi bilo, če bi meni dali žogo in mi rekli, da grem metat na koš."

Pogovor z Deso Muck ob mednarodnem dnevu knjig za otroke

"Besede v pesmih in zgodbah so hrana, ne za telo, ampak za duha in dušo"
Sicer pa je avtor letošnje poslanice ob mednarodnem dnevu knjig za otroke pisatelj Peter Svetina, ki poudarja, da so besede v pesmih in zgodbah hrana, ne za telo, ampak za duha in dušo. Poslanico je naslovil Lakota, v njej pa po besedah primerjal podobi pisatelja in pesnika z ozelenelimi grmi, v katerih se spomladi naselijo zapredki metuljev: "Kot vata ali kot sladkorna pena izgledajo, ličinke pa požirajo list za listom, dokler grmi niso videti popolnoma opustošeni. Ko se metulji razvijejo, odletijo, grmički pa kljub temu niso uničeni. Ob letu ponovno ozelenijo, spet in spet," je opisal.

Avtor letošnje mednarodne poslanice je pisatelj Peter Svetina, ki je z avtorjem plakata Damijanom Stepančičem tudi nominiran za Andersenovo nagrado 2020. Foto: BoBo
Avtor letošnje mednarodne poslanice je pisatelj Peter Svetina, ki je z avtorjem plakata Damijanom Stepančičem tudi nominiran za Andersenovo nagrado 2020. Foto: BoBo

Podobno po njegovih besedah velja za pisatelja in pesnika. "Zgodbe in pesmi ju izjejo, izčrpajo ju, in ko so napisane, odletijo, odidejo v knjige, odidejo med poslušalce. To se ponavlja."

Svet brez knjig je osiromašen
Pozna fanta, ki so mu operirali oči, piše. Dva tedna po operaciji je moral ležati, pozneje pa še mesec dni ni smel brati. Ko je nato prijel v roko knjigo, se mu je zdelo, kot da bi besede z žlico zajemal iz sklede. Omenil je še učiteljico, ki meni, da so otroci, ki jim starši niso brali knjig, siromašni.

Tovrstna lakota se po pisateljevih besedah ne kaže tako kot fizična lakota, marveč kot malodušnost, brezbrižnost, arogantnost. "Ljudje, ki jih tare ta lakota, se ne zavedajo, da je njihova duša premražena, ne zavedajo se, da hodijo mimo sebe, pa se ne vidijo. Del sveta jim odteka, ne da bi ga sploh kdaj opazili," je zapisal Svetina, ki je prepričan, da lahko to lakoto potešijo pesmi in zgodbe. Plakat ob tem dnevu je ustvaril Damijan Stepančič.

Svetina in Stepančič sta tudi nominirana za Andersenovo nagrado 2020. Pred mednarodnim dnevom knjig za otroke je Slovenska sekcija Ibby s Pionirsko ‒ centrom za mladinsko književnost in knjižničarstvo ter drugimi organizacijami pripravila spletno bralnospodbujevalno akcijo, ki poteka vse do konca šolskega leta.

Mednarodna zveza za mladinsko književnost Ibby je 2. april za mednarodni dan knjig za otroke proglasila na mednarodnem kongresu leta 1966 v Ljubljani. Ob tem dnevu vsako leto druga nacionalna sekcija pripravi plakat in poslanico. Leta 1968 jo je spisal pisatelj France Bevk, leta 1970 pa pisateljica Ela Peroci. Leta 1997 je Slovenska sekcija Ibby pripravila poslanico Otroštvo je poezija življenja. Poezija je otroštvo sveta, ki jo je napisal pesnik Boris A. Novak, plakat pa je ustvaril Matjaž Schmidt.

Mednarodni dan knjig za otroke