Madnarodna razstava BIG SEE še vedno temelji na konceptu nacionalnih paviljonov, v katerih so predstavljena nagrajena dela posamezne države. Foto: Katja Štok
Nagrada za brezčasno slovensko oblikovanje stekleni skodelici za kavo

Zavod BIG kot prireditelj Meseca oblikovanja, ki je odprl svoja vrata danes, trajal pa bo vse do 8. novembra 2019, nadaljuje lansko zasnovo svoje širitve na območje držav jugovzhodne Evrope z letos rekordnimi 877 nagrajenimi deli iz 19 držav omenjene regije.

Tako kot vsako leto bo tudi letošnje slavnostno odprtje Meseca oblikovanja v prostorih nekdanje tiskarne Mladinske knjige v Ljubljani potekalo s podelitvijo slovenskih nacionalnih nagrad za interier in oblikovanje leta, prestižne nagrade brezčasni in priznanja perspektivni za najboljše študente kot tudi podelitvijo dveh od petih regionalnih nagrad za produktno oblikovanje in modo.

A po videnem je nekaj očitno, v nacionalnih paviljonih, v katerih so le slikovno predstavljena nagrajena dela s področij produktnega oblikovanja, mode, arhitekture, inovativne lesarske ideje in kreativnega turizma posamezne države v regiji, letos ni razstavnih eksponatov, ki smo jih nekateri nestrpno pričakovali.

Predavanja nagrajencev za produktno oblikovanja na Design Expo.
Predavanja nagrajencev za arhitekturo BIG arhitektura.
Predavanje nagrajencev s področja lesnih inovacij Lesna ikona.
Predavanja nagrajencev s področja kreativnega turizma.

Zakaj takšna odločitev? "Koncept nacionalnih prostorov smo poskusili že pred dvema letoma postaviti na željo razstavljavcev, ampak smo ugotovili, da je premalo prostora, prav tako pa je naporna logistika, saj je naša skromna ekipa ne more izpeljati," pove direktor Zavoda Big Zmago Novak.

Predstavili so se tudi dijaki modnega oblikovanja Srednje šole za oblikovanje in fotografijo. Foto: Katja Štok

Ob tem ni zanemarljiva majhnost slovenskega trga. "Če bi bila Slovenija trg, kot so Nemčija, Italija ali Francija, kjer si razstavljavci lahko obetajo neko prodajo, potem bi lahko tudi mi imeli možnost zaračunavati podjetjem … Običajno pa smo to delali na lastne stroške, da smo torej sami plačevali prevoz (...) Veliko podjetij mi je reklo: "Veste kaj, majhni ste, nam se preprosto ne splača priti k vam." Kako se sploh odzvati na to? Nikakor. Rečeš lahko: "Res je, majhni smo, ne boste nič prodali, pridite pa zato, ker ste fajn (...)," razlaga sogovornik, ki kljub temu upa, da bo nekoč Ljubljana postala prestolnica ustvarjalnosti, ki bo združevala regijsko zgodbo jugovzhodne Evrope s 350-milijonskim trgom.

Direktor Zavoda Big Zmago Novak si želi, da bi s pomočjo platforme BIG SEE v prihodnje "gradili kreativno hrbtenico jugovzhodne Evrope". Foto: Katja Štok

"Tisti, ki bo prišel sem, se ne bo mogel pasti po eksponatih, kot smo sicer vajeni, kar bi si tudi jaz osebno želel, bo pa lahko skozi to pestrost videl, kaj se v posamezni državi sploh dogaja. In to je kakovost Meseca oblikovanja, saj je ta razstava bolj reprezentativne narave. (...) hkrati pa prinaša ustvarjalce, njihove izkušnje. Skozi svoja predavanja ti lahko še bolj kakovostno povedo, kaj se v tem trenutku dogaja. Tisti, ki ga to zanima, bodisi iz kreativnih ali poslovnih razlogov, s tem dobi bistveno boljšo informacijo, kot bi jo dobil, če bi videl neki eksponat, ki ne pove ničesar o tem, kako in zakaj je nastal, kakšne težave so bile v procesu izdelave. Mi smo skozi te nagrade pripeljali sem več kot 300 ljudi," nadaljuje Novak.

"Arhitektura in oblikovanje imata vpliv na gospodarstvo"

Prav zaradi razširitve koncepta na regijski trg so razširili tudi nabor regijskih nagrad; poleg produktnega oblikovanja, mode in arhitekture so dodali dve kategoriji, ki ju "opredeljujemo kot gospodarski panogi": inovativne lesarske ideje in kreativni turizem. "Predvsem da pokažemo, da oblikovanje in arhitektura nista umetniški disciplini, ampak imata neposreden vpliv na gospodarstvo."

BIGSEE vizionarji
S posebno nagrado BigSEE za vizionarje, so na Mesecu oblikovanja nagradili štiri ustvarjalce, ki so s svojim opusom navdihovali in premikali meje oblikovanja in arhitekture ter s tem razvijali ustvarjalno okolje jugovzhodne Evrope. Ti ustvarjalci so bistveno prispevali k uveljavitvi kreativnosti v tem delu Evrope ter jo suvereno postavili na svetovni zemljevid pomembnih oblikovalskih dosežkov, to pa so: Alan Hranitelj (Slovenija), arhitektka in umetnik Maja in Ivan Lalić (Srbija) ter oblikovalec Salih Teskeredžić (BiH).

A število letošnjih 877 nagrajencev je res veliko. Pri tolikšnem naboru se postavi vprašanje o smiselnosti ali celo razvrednotenju nagrad. "Dilema, da se nagrade lahko razvrednotijo, je vedno dilema, ki se pojavi pri količini. O tem se stalno sprašujem. Moje osebno mnenje je, da ne podeljujemo nagrad, temveč označujemo (brending) regijo s kreativnostjo (...) Sledim ideji, da je to gibanje, ki želi na široko odpreti oko v jugovzhodni Evropi in biti odskočna deska," pojasni Zmago Novak.

Plačila za nagrajevanje ni

Nagrajena dela so letos razstavljena le v obliki plakatov. Foto: Katja Štok

Ob tem opozori, da so prijavljena dela zbirali na dva načina: 15 odstotkov nagrajenih del je bilo samoprijavljenih in jih je ocenila strokovna mednarodna komisija, 85 odstotkov pa je bil izbor šestih kuratorjev oziroma kuratoric: Urške Gregorič (interier), Eve Štrukelj (interier), Eve Vasileska (kreativni turizem), Danaje Jovandić (lesarstvo), Kristine Dešman (lesarstvo), Mete Megušar Bizjan (moda). In da pri izboru nagrajencev ni bilo plačila, kot je pri nagradah rdeča pika, iF design, Good design. "Na odprtem pozivi so morala podjetja plačati 100 evrov, ki so naš edini denar, s katerim si ne kupiš nagrado, ampak gre za žirante in obdelavo njihovih nagrad."

Zmago Novak, ki je med drugim tudi lanski prejemnik priznanja častni član Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS), saj s svojim delom prispeva k razvoju in uveljavitvi stroke, pa čeprav po izobrazbi ni arhitekt, si tako želi, da bi s pomočjo platforme BIG SEE v prihodnje "gradili kreativno hrbtenico jugovzhodne Evrope, ki je apolitična in nima ovir".

Nagrajenci Meseca oblikovanja