Rokopis skladbe je nastal leta 1783, a je do zdaj - z izjemo ene strani, ki jo hranijo v Salzburgu - veljal za izgubljenega.

"Že ko sem rokopis prvič videl, mi je pisava delovala sumljivo 'mozartovska'," je dejal najditelj dragocenega notnega zapisa in predstojnik glasbenega oddelka knjižnice Balazs Mikusi.

Po mnenju glasbenega zgodovinarja Adama Bosze je najdena sonata eno izmed Mozartovih najbolj znanih del. "Poleg Male nočne glasbe je Turški marš del najdene sonate, ena skladateljevih najbolj znanih melodij. Zažvižgati jo zna vsak otrok," je dejal Bosze.

V niansah odstopa od "današnje" različice
Pri knjižnici so najdbo javnosti predstavili konec preteklega tedna, in ob tej priliki jo je v živo zaigral madžarski pianist in dirigent Zoltan Kocsis. Občutljivemu ušesu ob tem ni ušlo, da se izvirna skladba od te, ki jo danes izvajajo po svetu, malo razlikuje, drobne spremembe pa se pojavljajo pri nekaj notah in v ritmu.

"To narave omenjene skladbe ali našega pogleda na Mozarta in njegovo delo ne spreminja, dobimo pa boljšo predstavo o tem, kaj je skladatelj v sonati dejansko hotel doseči," je še povedal Mikusi.

Sinonim za "čudežnega dečka"
Wolfgang Amadeus Mozart (1756-1791) velja za največjega glasbenega umetnika druge polovice 18. stoletja. Avstrijski skladatelj se je pisati, brati, računati in igrati klavir začel učiti pri štirih letih. Prve skladbe je napisal že pri petih letih, prav tako pa je že kot otrok postal virtuoz na klavirju in violini.

Prvi javni koncert je s sestro izvedel na začetku oktobra leta 1762, ko mu je bilo šest let, le nekaj tednov pozneje pa sta nastopila na cesarskem dvoru pred Francem I. in Marijo Terezijo.

Leto pozneje je Mozart z družino odšel na triletno koncertno potovanje, med drugim v London in Pariz. Po vrnitvi v Salzburg so leta 1767 izvedli prvi Mozartov oratorij Dolžnost prve zapovedi, slavni glasbenik pa je že dve leti zatem postal tretji koncertni mojster dvorne kapele. V prihodnjih letih je Mozart koncertiral po vsej Evropi, pozneje pa se je ustalil v Salzburgu in nato na Dunaju.

Plodovit umetnik
Mozartov glasbeni opus je izjemno širok in med drugim obsega 41 simfonij, 25 klavirskih koncertov, sedem violinskih koncertov ter številne koračnice in serenade. Podpisuje se tudi pod sakralna dela, med njimi 19 maš, številne litanije, oratorije in večernice, ter opere, kot sta Figarova svatba in Čarobna piščal.