Mestna občina Ljubljana naj bi bila MGLC-ju vse od spodletelega poskusa združitve Arhitekturnega muzeja in MGLC-ja izrazito nenaklonjena. Foto:
Mestna občina Ljubljana naj bi bila MGLC-ju vse od spodletelega poskusa združitve Arhitekturnega muzeja in MGLC-ja izrazito nenaklonjena. Foto:
27. Grafični bienale
Strokovna komisija MOL-a MGLC-ju med drugim očita zapostavljanje klasične grafike, kar Liljana Stepančič s sklicem na konkreten program za leto 2010 zanika. Foto: RTV SLO/P. B.
Giorgio Morandi
O strokovnosti komisije MOL-a se Liljana Stepančič sprašuje tudi ob mnenju komisije, da Giorgio Morandi ni reprezentativen grafik. Stepančičeva poudarja, da gre vendar za umetnika, ki so mu v Albertini pripravili razstavo v seriji, ki je predstavila tudi Rembrandta in Schieleja.

Barbara Savenc bo mandat nastopila 21. februarja oziroma dan po tem, ko se mandat izteče zdajšnji direktorici Liljani Stepančič. Sodelavci Mednarodnega grafičnega likovnega centra menijo, da je sklep za imenovanje Savenčeve iracionalen in destruktiven za zavod; temu mnenju se pridružuje tudi svet MGLC-ja, ki mu predseduje Rastko Močnik in ki je med drugim javnosti posredoval naslednje sporočilo: "Svet Mednarodnega grafičnega likovnega centra je neprijetno presenečen ob sklepu mestnega sveta Mestne občine Ljubljana, da imenuje vršilko dolžnosti direktorice MGLC-ja. S tem imenovanjem je mestni svet obšel pravico sveta MGLC-ja, da daje mnenje v postopku imenovanja direktorja ali direktorice zavoda. Svet je zaskrbljen za nadaljnje delo zavoda pod začasnim vodstvom osebe, ki ne izpolnjuje razpisnih pogojev."

Ljubljanska komisija negativno o MGLC-ju
Nova vodja MGLC-ja ne bo imela lahkega dela, saj napovedi za finančno stanje MGLC-ja niso ugodni. Kot je v javnem pismu zapisala Liljana Stepančič, je MOL vse od neuspele združitve zavoda z Arhitekturnim muzejem izrazito nenaklonjen MGLC-ju. To se je odrazilo v poročilu občinske strokovne komisije, katere mnenje o MGLC-ju je bilo kažipot za odrejanje sredstev grafičnemu in likovnemu centru. Komisija v sestavi Nadja Zgonik, Polona Lovšin in Ranko Novak ter z administrativno članico in obenem uslužbenko Leno Jevnik se je namreč o delu MGLC-ja izrekla izrazito negativno. Kot piše Stepančičeva, je za komisijo vse, kar dela MGLC, na robu katastrofe, ključna napaka pa naj bi bilo zapostavljanje klasične grafike. Nenaklonjeno mnenje komisije se je odrazilo v finančni podpori, ki jo je občina namenila MGLC-ju in ki za leto 2010 dosega le desetino potrebnih sredstev, čeprav bi jih občina po mnenju Stepančičeve morala nameniti več.

Klasika v devetih od enajstih razstav
Stepančičeva tudi izpodbija sklepe komisije. Poudarja, da bo klasična grafika zastopana kar na devetih od enajstih razstav v MGLC-ju. Sicer pa dvom o strokovnosti komisije po Stepančičevi podkrepi mnenje komisije, da Giorgio Morandi, čigar razstavo pripravlja MGLC, ni reprezentativen grafik. Liljana Stepančič nasprotno poudarja, da gre vendar za umetnika, ki mu dunajska Albertina pripravlja veliko razstavo v seriji, ki je že predstavila Rembrandta, Warhola in Schieleja. Ko smo že pri specifičnih projektih, naj dodamo, da komisijo motita tudi dve predvideni razstavi, posvečeni skupini Laibach ob 30-letnici njenega delovanja; ena bo v MGLC-ju, drugo bodo postavili v Trbovljah.

Na podlagi mnenja komisije v MGLC-ju sklepajo, da se komisija boji vsega novega v sodobni umetnosti, zato MGLC-ju nalaga, naj zanemari nadaljnji razvoj tehnologij in umetnosti. Tak pogled pa je po prepričanju Stepančičeve problematičen tudi zato, ker je nespametno poudarjati kot najpomembnejši prijem v politiki programa kulturne institucije likovno zvrst. Primarne morajo biti druge kategorije likovne produkcije, kot so kakovost, inovativnost, eksperimentalnost in reprezentativnost. Zanimivo je tudi, da je mnenje ljubljanske komisije tako rekoč nasprotno tistemu, ki ga je podala komisija ministrstva za kulturo. Ta je program MGLC-ja označila kot velikopotezen, konsistenten in kakovosten.