Sergej Kapus. Foto: ZDSLU
Sergej Kapus. Foto: ZDSLU

Leta 1950 rojeni Sergej Kapus je že leta 1973 postavil svoje temeljno načelo, idejo problematizacije vidnega in raziskave njegovih izmuzljivih odnosov. Razstavljati je začel leta 1975, pozneje pa njegove slike uvrščajo v diskurs o "postmedijskem slikarstvu". Kapus, ki je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani na oddelku za umetnostno zgodovino in sociologijo, je dejaven tudi kot pesnik, umetnostni zgodovinar in likovni teoretik. Je avtor teoretičnih in kritičnih spisov o modernem slikarstvu, ki jih je objavljal v revijalnem tisku in razstavnih katalogih.

Žirija je letos med 32 prispelimi predlogi na razpis izbrala prejemnika glavne nagrade in priznanj trem umetnikom. Odbor so sestavljali likovni kritik Damir Globočnik, sicer predstavnik Slovenskega društva likovnih kritikov, kustosinja v Moderni galeriji Adela Železnik, akademski slikar in izredni profesor Bojan Gorenec (predsednik) kot predstavnik ALUO-ja, ter akademski slikar Vojko Pogačar kot predstavnik ZDSLU-ja.

Leta 1991 je v Moderni galeriji v Ljubljani organiziral razstavo Podoba in snov, ki je predstavljala pregled slovenskega visokomodernističnega slikarstva 70. let preteklega stoletja. Leta 1998 je v založbi Moderne galerije v Ljubljani izdal monografijo o slikarju Jožefu Petkovšku, leto pozneje je v okviru programa Narodne galerije v Ljubljani pripravil razstavo Jožef Petkovšek; Podvojene slike. Univerza v Ljubljani mu je leta 2000 dodelila priznanje umetniških del in ga v naslednjem letu habilitirala za docenta za slikarstvo, leta 2010 pa je postal izredni profesor. Od leta 1992 do 2005 je deloval tudi na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer je predaval o moderni umetnosti, od leta 2005 pa predava na oddelku za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.

Sergej Kapus je imel v letu 2002 veliko retrospektivno razstavo v Moderni galeriji v Ljubljani. Regionalno Društvo likovnih umetnikov Ljubljana mu je leta 2019 podelilo nagrado Ivane Kobilce za življenjsko delo.

Sergej Kapus: Futur antérieur I, 2015, 1280 x 460 mm. Foto: ZDSLU
Sergej Kapus: Futur antérieur I, 2015, 1280 x 460 mm. Foto: ZDSLU

Priznanja Riharda Jakopiča pa podeljujejo umetnikom za posebne projekte ter dosežke na področju likovne in vizualne umetnosti. Letos jih prejmejo akademska slikarka Ksenija Čerče, akademski kipar Marijan Mirt ter pedagoginja in umetnica videa in instalacij Maja Hodošček.

Ksenija Čerče. Foto: Damjan Švarc
Ksenija Čerče. Foto: Damjan Švarc

Leta 1969 rojena Ksenija Čerče bo prejela priznanje za razstavo Glas slike, ki je bila na ogled leta 2018 v galeriji Equrna, in za njeno delo v zadnjih petih letih. Leta 1999 je diplomirala in tri leta pozneje magistrirala iz slikarstva na ALUO-ju. Predtem je med letoma 1988 in 1996 opravila študij na FNT TT Oblikovanje oblačil in tekstilij. Leta 2003 je prejela Fulbrightovo štipendijo za izpopolnjevanje v Združenih državah Amerike, kjer je magistrirala iz videa in sound arta (pri Liz Phillips) na Purchase College State University of New York.

Ksenija Čerče: Glas slike, Galerija Equrna, 2018. Foto: Damjan Švarc
Ksenija Čerče: Glas slike, Galerija Equrna, 2018. Foto: Damjan Švarc

Ksenija Čerče ustvarja tako na področju slikarstva kot na področju zvočne in videoumetnosti, kjer je njeno delo usmerjeno k raziskovanju elementarnih tem, kot so fenomenologija materialnosti, doživljanje razmerij med vizualnim in slušnim zaznavanjem ter predvsem značaj večplastne soodvisnosti medijev, v katerih se porajajo. Med letoma 2007 in 2011 je bila aktivna članica Cirkulacije 2, na ALUO-ju je zaposlena kot izredna profesorica na področju slikarstva.

Marijan Mirt. Foto: Branimir Ritonija
Marijan Mirt. Foto: Branimir Ritonija

Leta 1975 rojeni Marijan Mirt prejme priznanje za uspešno delo v zadnjih petih letih in za specifiko na slovenskem likovnem prizorišču, saj se pri njegovem ustvarjanju neposredno spajata kiparstvo in slikarstvo. V rodnem Zagrebu je obiskoval Srednjo šolo za oblikovanje in dizajn, nato še Akademijo likovnih umetnosti, kjer je diplomiral in nato še magistriral. Mirt, ki že dlje časa živi in dela v Mariboru, je dejaven kot kipar, slikar in oblikovalec. Je aktiven član Društva likovnih umetnikov Maribor (DLUM), kjer je bil daljše obdobje podpredsednik društva in predsednik umetniškega sveta tega društva.

Marijan Mirt: Čutim vse, mešana tehnika, 175 cm x 30 cm x 25 cm, 2019. Foto: ZDSLU
Marijan Mirt: Čutim vse, mešana tehnika, 175 cm x 30 cm x 25 cm, 2019. Foto: ZDSLU

Marijan Mirt je pomemben povezovalni člen med umetniki Maribora in Hrvaške ter idejni vodja in pobudnik urbane likovne sekcije in likovnih kolonij Milene Lah. Njegova dela krasijo mesta v Rusiji, kjer je 2009 in 2010 sodeloval na kiparskih simpozijih. Ustvarjal je tudi v Avstriji, v okviru projekta Kiparji srednje Evrope pa je razstavljal po Italiji, na Hrvaškem, Madžarskem in tudi v Sloveniji. Prejel je številna priznanja in nagrade, med njimi prestižno zlato medaljo za kiparstvo na Salonu des Beaux Arts du Carrousel, Louvre 2017, nagrado DLUM 2013, 2017 in 2018, pa tudi Artfarers 2012 v Atenah.

Maja Hodošček. Foto: ZDSLU
Maja Hodošček. Foto: ZDSLU

Leta 1984 rojena pedagoginja ter umetnica videa in instalacij Maja Hodošček prejme priznanje Riharda Jakopiča za razstavo, ki jo je imela leta 2019 v seriji samostojnih razstav Prepih v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Po diplomi na Pedagoški fakulteti v Mariboru je magistrirala na Dutch Art Institutu v Arnhemu na Nizozemskem. V svojem delu raziskuje različne koncepte znanja, procese učenja in socialne odnose, s posebnim poudarkom na ustvarjanju situacij, v katerih se oblikujejo začasne skupnosti.

Maja Hodošček je svoje delo predstavila na mnogih samostojnih razstavah (Imagine, Dom omladine Beograd, 2020, Prepih, Muzej sodobne umetnosti Metelkova – MG +MSUM, 2019, Sanjači, Galerija Miroslav Kraljević Zagreb, 2016, itd.) in skupinskih razstavah (Hidden Curriculum, tranzit. sk, Bratislava, 2019, Tišina je ovdje gluvoća, Galerija Podroom, Beograd, 2019, Forms + Public, INCA, Seatle, 2017, itd.) ter festivalih (Alternative Film/Video festival, Beograd, 2019, European Media Art Festival No. 31, Osnabrück, 2018 …). Leta 2010 je prejela nagrado skupine OHO, lani pa je bila rezidentka v centru Tabakalera – International Centre for Contemporary Culture v Španiji.

Maja Hodošček: Training videoizsek, 2019. Foto: ZDSLU
Maja Hodošček: Training videoizsek, 2019. Foto: ZDSLU

Nagrado in priznanja Riharda Jakopiča za leto 2020 bodo slovesno podelili 16. junija v Veselovem vrtu. Organizator vsakoletne podelitve je Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov v sodelovanju z Moderno galerijo, denarna sredstva za nagrado pa zagotovi ministrstvo za kulturo. Slavnostni govornik na podelitvi bo minister za kulturo Vasko Simoniti, ki bo lovorike tudi podelil.