Viktorja Frankla je vseskozi vznemirjala misel, zakaj človek, ki v najtrših življenjskih razmerah zmore zbrati voljo za preživetje, sredi največjega blagostanja ne zna premagati obupa nad dozdevno nesmiselnostjo življenja. Foto: Reuters
Viktorja Frankla je vseskozi vznemirjala misel, zakaj človek, ki v najtrših življenjskih razmerah zmore zbrati voljo za preživetje, sredi največjega blagostanja ne zna premagati obupa nad dozdevno nesmiselnostjo življenja. Foto: Reuters
false
Avtor v osmih poglavjih niza svoja spoznanja, ki jih je na področju psihoterapije in psihiatrije strnil v t. i. logoterapevtski pristop. Foto: Celjska Mohorjeva družba
false
Franklovo življenje in delo je temeljno zaznamovala izkušnja grozot druge svetovne vojne v koncentracijskem taborišču. Foto: EPA

Avtor v osmih poglavjih niza svoja spoznanja, ki jih je na področju psihoterapije in psihiatrije strnil v t. i. logoterapevtski pristop. Frankla je vseskozi vznemirjala misel, zakaj in kako človek, ki v najtrših življenjskih razmerah zmore zbrati voljo in pogum za preživetje, sredi največjega blagostanja ne zna premagati obupa nad dozdevno nesmiselnostjo življenja, so zapisali pri založbi. Delo s področja psihoterapije in humanizma je prevedel Niki Neubauer.

Logoterapevt Sebastjan Kristovič je na predstavitvi knjige dejal, da je Viktor Frankl (1905-1997) opozarjal, "da sodobni človek ima od česa živeti, izgubil pa je smisel, za kaj živeti". Glavni simptomi tega so agresivnost, depresija in zasvojenosti, s čimer lahko po Kristovičevih besedah opišemo problematiko celotnega sodobnega človeštva.

Vest kot "kompas smisla"
Frankl je bil tudi prvi, ki je govoril o vesti, o kateri dotedanja psihologija ni želela slišati oziroma jo je označila za moralistični konstrukt. Frankl pa jo je po Ramovševih besedah opredelil kot organ razvitega človeka.

Vest ne deluje tako kot "natreniran nadjaz", ki temelji na javnem mnenju oziroma vplivih okolja, pač pa je del posameznikove zavesti in njegovega iskanja vrednosti v stvareh. Kristovič je dodal, da v logoterapiji vest imenuje kar kompas smisla.

Opozarjal na zablode psihoterapije
Frankl je opozarjal na zablode psihoterapije 20. stoletja, ki je v vsem videla različne patologije, saj je sam menil, da so vredne, dobre in lepe stvari take same po sebi, ne glede na to, ali prihajajo od zdravega ali bolnega človeka, je dejal strokovnjak s področja logoterapije Jože Ramovš. Iz t. i. negativne psihologije se je preusmeril v pozitivno, kar je pri nas naredil Anton Trstenjak, je dodal.

Kristovič je nadaljeval, da se je Frankl že v mladosti ukvarjal s fenomenom smisla, njegovo življenje in delo pa je temeljno zaznamovala izkušnja deportacije in preživetja grozot druge svetovne vojne v koncentracijskem taborišču Terezin na Češkem. Preživel je štiri taborišča smrti in po štirih letih taboriščnega življenja tehtal le 38 kilogramov. V nacističnem režimu je izgubil ženo, brata, starše in večino prijateljev.

V spodnjem redkem posnetku iz leta 1972 legendarni psihiater Frankl na predavanju v Torontu pojasni človekovo iskanje "smisla", dotakne pa se tudi najpomembnejšega darila, ki ga lahko damo sočloveku.