Prva urednica Slovenke je bila Marica Nadlišek Bartol, intelektualka velikega formata, ki je vzpostavila mrežo odnosov, v kateri so bili vsi slovenski intelektualnci tistega časa. Foto: dLib
Prva urednica Slovenke je bila Marica Nadlišek Bartol, intelektualka velikega formata, ki je vzpostavila mrežo odnosov, v kateri so bili vsi slovenski intelektualnci tistega časa. Foto: dLib
Tržaške Slovenke
V Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru odpirajo razstavo Tržaške Slovenke. Z razstavo se želijo spomniti prvega izida Slovenke, postavitev pa je ob svoji 70-letnici pripravila Narodna in študijska knjižnica iz Trsta. Foto: Narodna in študijska knjižnica iz Trsta
Mladika
Na odprtju razstave ob bodo predstavili tudi zbornik Ženska literarna ustvarjalnost na Primorskem, ki je posvečen primorskim avtoricam od konca 19. stoletja do sodobnosti. Na predstavitvi bodo prisotne urednica zbornika Marija Pirjevec in avtorice treh izmed prispevkov, Jasna Čebron, Karin Marc Bratina in Vladka Tucovič. Foto: Wikipedia Commons

Uvodne besede je zapisala urednica Marta Verginella v knjigi Slovenka. Prvi ženski časopis (1897–1902) z besedili sedmih avtoric. V Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru bodo popoldne odprli razstavo Tržaške Slovenke, ki jo je ob obletnici izida prvega ženskega časopisa Slovenka pripravila Narodna in študijska knjižnica iz Trsta.

Trst, ženskemu delovanju naklonjeno mesto
Hkrati se z razstavo želijo spomniti prvega izida Slovenke, prvega slovenskega ženskega tiskanega medija v takratnem slovensko govorečem delu avtro-ogrske monarhije. Slovenka je prvič izšla leta 1897 v Trstu, torej v mestu, ki je bilo naklonjeno ženskemu delovanju.

Ob predstavitvi knjige v preteklem mesecu je njena urednica pojasnila: "Mladi liberalni krogi so podpirali ženski vstop v javnost. Marica Nadlišek je že pred urednikovanjem Slovenke pisala v tržaški Edinosti in si prizadevala, da bi tudi ženske in dekleta delovala v nacionalnih vrstah". Marica Nadlišek Bartol, prva urednica Slovenke, je bila intelektualka velikega formata, ki je vzpostavila mrežo odnosov, v kateri so bili navzoči vsi slovenski intelektualci tistega časa.

Slovenka je tako v slovenskem narodno zavednem okolju izobraženim ženskam omogočila prostor javnega nastopanja in organiziranja. Revija je spodbujala k pisanju in pesnjenju ter je rušila tabuje, ko je pisala o pravici do splava, kontracepciji, spolnosti pred poroko, homoseksualnosti in drugih temah.

Prostor, naklonjen razvoju leposlovja
Velik novinarski podvig na prelomu 20. stoletja je dolgo veljal za nekakšno vadnico ženskega leposlovnega pisanja. V Slovenki so med drugim objavljale Zofka Kveder, Karla Ponikvar Grmek, Elvira Dolinar, Vida Jeraj in Kristina Šuler.

Tako bodo ob odprtju koprske razstave predstavili tudi zbornik Ženska literarna ustvarjalnost na Primorskem, ki ga je izdala tržaška založba Mladika v sodelovanju s Slavističnim društvom Trst-Gorica-Videm in ki vsebuje 29 prispevkov različnih avtorjev iz zamejstva in matice, posvečenih primorskim avtoricam od konca 19. stoletja do sodobnosti.

Odprtje razstave Tržaške Slovenke v avli Knjižnice Srečka Vilharja v Kopru bo drevi ob 18. uri, na ogled pa bo do 31. januarja.

Ženska literarna dejavnost na Primorskem
Ženska literarna dejavnost na Primorskem