Znamenita slika s pisanimi in razposajenimi motivi je nastala pod vtisom druge svetovne vojne, a se razlikuje od umetnikovih siceršnjih del, ki jih je ustvarjal na temo revolucije.

Chagall je tokrat bolj kot oktobrsko revolucijo upodobil vaško zabavo. Po drugi svetovni vojni je namreč sklenil, da se bo raje kot na grozo in nasilje osredotočal na lepoto in ljubezen, ki ju je videl v svetu okrog sebe. Foto: Bonhams
Chagall je tokrat bolj kot oktobrsko revolucijo upodobil vaško zabavo. Po drugi svetovni vojni je namreč sklenil, da se bo raje kot na grozo in nasilje osredotočal na lepoto in ljubezen, ki ju je videl v svetu okrog sebe. Foto: Bonhams

Na Chagallov umetniški razvoj je močno vplivala oktobrska revolucija leta 1917 in posledično ruska državljanska vojna. Ko se je leta 1923 iz rojstnega kraja Vitebsk dokončno preselil v Pariz, je začel ustvarjati slike na temo revolucije, ki so bile med seboj podobno strukturirane. Običajno je politični preobrat na sliki predstavil tako, da je na levo stran platna naslikal revolucionarje, na desno pa harmonijo doma, umetnike, ljubimce in živali. Na sredino je postavil mizo, ob kateri razmišlja rabin, na njej pa stojo dela Lenin.

Lenin postane akrobat
Na sliki Revolucija 1937, ki je nastala kot refleksija na prejšnja dela, pa so motivi precej bolj lahkotni in nepolitični. Podobo Lenina je zamenjal akrobat ‒ tudi sicer priljubljen Chagallov motiv ‒, figuro rabina pa ostarel violinist. Množica revolucionarjev se je skrčila na nekaj protestnikov s transparenti.

Bolj znana Chagallova upodobitev revolucije. Foto: Wikipedia
Bolj znana Chagallova upodobitev revolucije. Foto: Wikipedia

Chagall se je rodil v Ljosnu pri Vitebsku v Rusiji. Študiral je v Sankt Peterburgu. Med letoma 1910 in 1914 je živel v Parizu. Prvo samostojno razstavo je imel leta 1914 v berlinski galeriji revije Der Sturm in je z njo vzbudil veliko pozornosti. Po oktobrski revoluciji je bil komisar nove sovjetske oblasti za likovno umetnost v Vitebsku, leta 1923 pa se je dokončno preselil v Pariz. Tam so ga navdihovale umetniške smeri 20. stoletja ‒ fauvizem, kubizem in ekspresionizem, po katerih je povzel posamezne elemente in jih vključil v svojo slikarsko govorico.

Julija 1941 se je zaradi judovskih korenin pred nacisti umaknil v ZDA. Čeprav je bil daleč od vojnega dogajanja, se ga je vojna močno dotaknila. V Francijo se je vrnil leta 1949 in se naselil v Saint-Paul-de-Venceu, kjer je živel do smrti. Po vrnitvi v Francijo se je posvetil tudi mozaiku, ustvaril je slikana okna za nekaj cerkva, med drugim za katedrali v Metzu in Reimsu.