Saša Vuga, tudi pripovednik, akademik in dramaturg, prejme odlikovanje za življenjsko delo ter prispevek k slovenski kulturi in bogatitvi slovenskega jezika. Branku Berčiču je Türk odlikovanje v predsedniški palači podelil za življenjsko delo na področju bibliotekarstva in literarne zgodovine, Marku Kosu pa za izredne zasluge za prispevek k blaginji, ugledu in napredku Slovenije na kulturnem ter gospodarskem področju.

Pomemben ustvarjalec samobitnosti slovenstva
Izvirna in samosvoja pisateljska osebnost Saša Vuga sodi med najpomembnejše slovenske književne in kulturniške sodobnike ter utrjevalce slovenstva in njegove samobitnosti. Njegovo življenjsko delo je pomembno prispevalo k obogatitvi zakladnice slovenske kulture z najvrednejšimi estetskimi in jezikovnimi izraznimi prvinami.
Častilec slovenskega jezikovnega izročila
V obrazložitvi odličja Vugi med drugim piše, da kot častilec slovenskega jezikovnega izročila strastno ljubi domačo besedo in tako velikokrat uporablja pokrajinsko pogovorne ter rahlo arhaične besede ali pa celo iznajde svoj izraz. Iz pripovedništva sega v svet žlahtnega intelektualizma, v katerem premišlja o slogovnih in tematskih značilnostih lastnega ustvarjanja. Vuga je ukoreninjeni slovenski avtor in se ne pusti odtrgati od slovenstva, še piše.
Domoljubje, ki ga danes še posebej potrebujemo
Danilo Türk je obrazložitev dopolnil z besedami, da je zanj Vuga eden največjih poznavalcev in ustvarjalcev slovenske besede. Poudaril je tudi na njegovo domoljubje, ki ga po njegovih besedah Slovenci še posebej v današnjem času močno potrebujemo.
Ohranjanje knjižne kulture za prihodnje generacije
Po predsednikovih besedah je Branko Berčič svoje delo posvetil zgodovini knjižne kulture in njenem ohranjanju za prihodnje generacije. Prav za te je namreč, meni Türk, bibliotekarstvo izrednega pomena. V obrazložitvi odličja je še zapisano, da je Berčič raziskoval avtorje in dela slovenske protestantske reformacije, kot so Trubar, Bohorič, Dalmatin, ter avtorje realizma, med njimi Tavčarja, Jurčiča, Aškerca, Kersnika in Cankarja.

Pripravil je več faksimiliranih izdaj protestantskih knjig ter študij protestantike leta 1968 zaokrožil z obsežno in popolno bibliografijo tiskov 16. stoletja. Sodi med najtehtnejše strokovnjake s področja bibliotekarstva v Sloveniji, zaslužen pa je predvsem za organiziranje in razvoj visokošolskega študija bibliotekarstva na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Inovacijski napredek in njegov vpliv v širši družbi
O Marku Kosu je zapisano, da je večji del ustvarjalnosti namenil tehnološkemu in inovacijskemu napredku Slovenije ter njegovim vplivom in posledicam v širši družbi. Bil je direktor Inštituta za raziskave v Litostroju, ki si je s 110 patenti - od katerih jih je 27 Kosovih – Litostroju zagotovil mesto med največjimi svetovnimi proizvajalci vodnih turbin in posebne opreme. Nagrajenec je zagovarjal tezo, da predvsem industrija s svojim tehnološkim razvojem določa samostojnost, napredek in blaginjo države. Podpisal se je pod 15 knjig in več kot 900 člankov.

Zahvala za številne inovacije
Pri vsem tem se Kos ni zapiral v ozke strokovne kroge, temveč je povezoval tehnološke dejavnike s kulturnimi in sociološkimi razsežnostmi družbenega razvoja v Sloveniji. Zapisu v obrazložitvi je Türk dodal, da je Kosu hvaležen za številne inovacije in prizadevanje zanje.