Jarry, ki je živel na prelomu 19. in 20. stoletja in je imel med drugim prav po 'findesieclovsko' rad absint, celo tako zelo, da ga je bojda imenoval "zelena boginja", zraven pa vsake toliko poduhal tudi malo etra, s seboj nosil revolver (pravzaprav ne le nosil, ampak ga je, če je nanesla priložnost, tudi uporabil), je bil eden izmed tistih avtorjev, ki so živeli v nadčasovnem svetu, ki se je šele dolgo po njihovi smrti izkazal za relevantnega. To pomeni, da Jarryjev Kralj Ubu kot njegov najbolj v obči zavesti ohranjen tekst velja za enega izmed prvih predhodnikov avantgard 20. stoletja, tudi zato, ker v sebi nosi kaotičen, bestialen, način razmišljanja, ki ga ženejo oblastnost in temačne sile, kar je, bolj kot sam tekst, pritegnilo režiserja Jerneja Lorencija.

Naj živi ata Ubu ali "brezsramni zdajšnjik"
V toku ustvarjalnega procesa nastajanja predstave Kralj Ubu, ki bo premierno uprizorjena nocoj ob 20.00 na velikem odru SNG Drame v Ljubljani, so Lorenci in preostali najprej izenačili Ubuja in njegovega avtorja - Jarryja. Kar pa je bilo bolj kot ne na dlani, saj se je že sam Jarry, potem ko je sošolcu tako rekoč ukradel dramo Poljaki in jo predelal v Kralja Ubuja, enačil z atom Ubujem in se tako tudi podpisoval. Lorenci je s svojimi sodelavci - dramaturgom Maticem Starino, scenografom Brankom Hojnikom, kostumografinjo Belindo Radulović, avtorjem glasbe Brankom Rožmanom, koreografom Gregorjem Luštekom, oblikovalcem luči Pascalom Mératom in lektorico Tatjano Stanič - naredil še korak dlje in, kot je to sam označil, skušal umestiti celotno ekipo v Jarryevo delo, od katerega pa so ostali ohranjeni le njegovi osnovni mehanizmi, motivi in dinamika.

Osrednje vprašanje uprizoritve je, kdo je bil Ubu in kje je današnji ubujevski človek, pri čemer so želeli ohraniti avtorjev duh, v ospredje pa so postaviti t. i. "brezsramnega zdajšnjika", iz katerega na vsakem koraku govori 'ubujevščina' kot želja po oblasti itd.

Tekst, ki se je pisal sproti
Režiser je imel pri postavljanju predstave povsem proste roke, proste roke pa je pustil tudi igralcem. Ko so sami razmišljali o določenih problemih in obenem oblikovali besedilo, je nastalo obsežno gradivo, ki je govorno zaživelo na odru. Jernej Šugman, ki igra naslovnega junaka, je celotni delovni proces označil za izziv, saj se ne zgodi pogosto, da so igralci tako dejavno vpleteni v nastajanje predstave. Sami v sebi so prepoznavali ubujevske plati, iz česar so zgradili abstraktno strukturo, ki pa je osnova drame.
Poleg Šugmana v predstavi igrajo še Nina Valič, Bojan Emeršič, Jurij Zrnec, Klemen Slakonja, Sabina Kogovšek, Boris Mihalj ter kot gosta Gregor Zorc in Žan Perko.
Izid štirih Jarryjevih dram pri Kondorju
S premiero predstave je načrtovano sovpadel tudi izid knjige z vsemi štirimi Jarryjevimi besedili o Ubuju, naslovljene Ubu. Knjiga je izšla ob 60-letnici zbirke Kondor in 120 let po prvi uprizoritvi drame v Parizu, kar je po mnenju urednika zbirke Kondor Andreja Ilca "tipična slovenska zamudniška zgodba". Doslej smo namreč imeli prevedeno le besedilo v gledališkem listu ob predstavi pred desetimi leti, je pojasnil.

Po mnenju prevajalca in avtorja spremne besede Primoža Viteza je Alfred Jarry (1873-1907) pozabljen avtor in to kljub temu, da je bil ena ključnih oseb za razvoj gledališča 20. stoletja in je navdihoval številne avantgardne umetnike in nadrealiste. Ker je bil pred svojim časom, je bil za časa življenja nerazumljen in zaničevan, je o francoskem umetniku, ki je v svojih delih problematiziral položaj in status umetnosti, povedal Vitez.