Arheologi molijo znotraj ostankov ene najstarejših mošej na svetu na obrobju beduinskega mesta Rahat. Foto: Reuters
Arheologi molijo znotraj ostankov ene najstarejših mošej na svetu na obrobju beduinskega mesta Rahat. Foto: Reuters

Ostanke zgradbe, ki je prva znana mošeja iz 7. ali 8. stoletja na tem območju, so odkrili med gradbenimi deli, so sporočili z Izraelskega urada za antikvitete (IAA). Približno iste starosti sta še mošeji, odkriti v Meki in Jerulazemu.

Mošejo v južnem Izraelu je odkril Izraelski urad za antikvitete. Foto: Reuters
Mošejo v južnem Izraelu je odkril Izraelski urad za antikvitete. Foto: Reuters

Vodji arheoloških izkopavanj Jon Seligman in Shahar Zur sta po poročanju BBC-ja povedala, da bi bila ta džamija "veliko odkritje in redkost kjerkoli na svetu".

Raziskovalci verjamejo, da je bila kongregacija mošeje verjetno lokalna, ugibajo, da je šlo za kmečko prebivalstvo. Stavba je bila na prostem, pravokotne oblike in imela je mihrab ali molitveno nišo, obrnjeno na jug, proti Meki, najsvetejšemu islamskemu mestu.

Ko so Arabci osvojili takratno bizantinsko provinco ...
"Ravno vse te značilnosti odkrite zgradbe pričajo o tem, za kaj so jo uporabljali pred stoletji,"
je še povedal Seligman. Gre za eno prvih mošej, zgrajenih po prihodu islama na območje današnjega Izraela. To je bil čas, ko so Arabci osvojili takratno bizantinsko provinco (leta 636), je pojasnil Gideon Avni, strokovnjak za zgodnjo islamsko zgodovino.

"Odkritje vasi in džamije v njeni bližini je pomemben prispevek k preučevanju zgodovine države v tem burnem obdobju," je dejal.

Džamija je imela mihrab ali molitveno nišo, obrnjeno na jug, proti Meki. Foto: Reuters
Džamija je imela mihrab ali molitveno nišo, obrnjeno na jug, proti Meki. Foto: Reuters