V Mali galeriji Cankarjevega doma bodo nocoj odprli razstavo znanega ljubljanskega fotoreporterja Bojana Velikonje.

Kot je ob razstavi zapisal likovni kritik Brane Kovič, je to tudi za fotografa pravzaprav dvojni izziv, iskanje ustreznega razmerja med krajinskim izsekom in značilnostmi urbanega utripa, ki ga določajo ljudje že s svojo prisotnostjo in zlasti s svojimi dejavnostmi.

Nešteto pomenov vode
Vsakokrat, ko uzremo podobo vode, v njej ne prepoznamo le naravnega dejstva, temveč tudi številne simbolne pomene in asociacije, s katerimi sta ta fenomen povezala kulturna zgodovina na eni in človeška domišljija na drugi strani. Imaginarij vode je tesno povezan s prispodobo življenja, a tudi čistosti, očiščevanja, prav tako pa z minevanjem, z izmuzljivostjo spominjanja.

Skozi fotografski objektiv Velikonje pa je Ljubljanica še nekaj več, je svojevrstno zrcalo, v katero se lovi in od katerega se odbija svetloba, zaradi katere nastajajo na njeni površini podobe, drugačne od tistih, ki bi jih sicer zaznali zgolj z opazovanjem stvari na reki in ob njej. Velikonja je v izbranem motivnem okviru znal rahločutno prisluhniti dialogu med spreminjajočimi se intenzitetami sončne svetlobe ter bolj ali manj statičnimi entitetami, ki so bile med fotografiranjem vidne.

Naključen motiv prerasel v samostojno temo
Fotografovo iskanje in fiksiranje pogledov na Ljubljanico je posledica očaranosti nad reko, ki je iz naključnega srečanja pri opravljanju reporterske naloge postala samostojna tema, predmet spoznavanja, ki ga usmerja k spoznavanju ljudi in samega sebe. Avtor ta vidik izpostavi zlasti po prehodu reke v urbani kontekst, v dialogih z arhitekturo in njenimi detajli ter z znanimi in anonimnimi liki, ki se gibljejo v evidentiranih prostorskih danostih, je še zapisal Kovič.

Nagrajeni sodelavec Dnevnika
Velikonja se je rodil leta 1967 v Sarajevu. Fotografsko pot je začel kot laborant pri podjetju Foto Kolar, pozneje je delal v profesionalnem fotolaboratoriju Vista. Ob tem delu in v stiku z znanimi slovenskimi fotografi je začel tudi sam fotografirati. Pri časniku Dnevnik je zaposlen od leta 1995, trenutno opravlja naloge koordinatorja fotooddelka. Fotografiral je za časopisa Slovenec in Republika, objavljal pa tudi v Mladini, Jani, v tujini pa v časopisih Le Monde in Le Temps ter National Geographic. Sodeloval je z agencijama Reuters in AP. Prejel je več domačih in tujih nagrad.