Razstavo so pripravili v sodelovanju z umetniško organizacijo Kultura umetnosti in Tehničnim muzejem Nikola Tesla iz Zagreba. Foto: Tehniški muzej Slovenije

Razstava po besedah ene od avtoric Sanje Bachrach Krištofić predstavlja več segmentov Jugotona, od zgodovine in arhitekture do glasbe, dizajna in tehnologije, s katero so gradili zgodbo največje založbe v nekdanji Jugoslaviji.

Na vrhuncu je imela založba milijonske izdaje, pogodbe s številnimi domačimi avtorji in izvajalci. Foto: Tehniški muzej Slovenije

Na krilih industrializacije in modernizacije
Jugoton je bila prva in največja jugoslovanska glasbena založba, primer socialističnega velikana popularne kulture, ki je zrasel na krilih industrializacije in modernizacije v obdobju med letoma 1947 in 1991, so zapisali ob razstavi.

Nemerljivo vplival na občinstvo nekdanje Jugoslavije
Na vrhuncu je imela založba milijonske izdaje, pogodbe s številnimi domačimi avtorji in izvajalci, hkrati pa tudi veliko licenčnih izdaj. Jugoton je bil namreč v regiji edini pridruženi član svetovnih koncernov, nosilec pravic licenčnih izdaj ameriških in zahodnoevropskih albumov.

S tem je "nemerljivo vplival na občinstvo nekdanje Jugoslavije, pa tudi celotnega vzhodnega bloka," so še zapisali.

Razstavo so v TMS-ju pripravili v sodelovanju z umetniško organizacijo Kultura umetnosti in Tehničnim muzejem Nikola Tesla iz Zagreba, kjer je bil del razstave leta 2014 tudi prvič na ogled.

Razstavo so nadgradili z izbranimi kosi iz lastne zbirke gramofonov in radijskih sprejemnikov. Foto: Tehniški muzej Slovenije

Zbirajo, snemajo in analizirajo zvoke
Po besedah Irene Marušič iz TMS-ja so v Bistri razstavo, za katero so se med drugim odločili, ker muzej sodeluje v evropskem projektu Zvoki sprememb, nadgradili z izbranimi kosi iz lastne zbirke gramofonov in radijskih sprejemnikov. Kot je dejala, v sklopu projekta Zvoki sprememb partnerji zbirajo, snemajo in analizirajo zvoke, ki "počasi izginjajo iz našega vsakdana".

Razstava bo v Bistri na ogled do 31. decembra.