Dragotin Ferdinand Ripšl se je rodil 1. novembra leta 1820 v učiteljski družini v Šentjurju. Šolal se je na gimnaziji v Celju in končal bogoslovje v Celovcu. Posvečen je bil leta 1853. Že v zgodnji mladosti se je izoblikoval v zavednega Slovenca in je izražal miselnost takratne meščanske družbe, odpor proti tujcu ter našel različne poti za izražanje svojih naprednih misli o nacionalni, socialni in duhovni svobodi, piše na spletni strani Posavskega muzeja Brežice, ki je razstavo pripravil.

Ripšl je služboval po Koroškem, Štajerskem in kot vojni kurat v Benečiji, ki je bila takrat pod avstrijsko oblastjo. V Posavju je služboval v Brežicah in Loki pri Zidanem Mostu. Njegovo zadnje mesto je bilo v župniji sv. Ruperta na Vidmu ob Savi, kamor je prišel leta 1874. Umrl je 8. novembra leta 1887.

Njegovo zanimanje je bilo vsestransko, zelo zgodaj se je začel ukvarjati s kmetijstvom, predvsem s sadjarstvom. V času službovanja v Loki pri Zidanem Mostu je spisal knjižico Kratki nauki za sadjerejo, ki je prvič izšla leta 1867 na Dunaju. Posavje je bilo za sadjarstvo zelo ugodno, česar se je Ripšl tudi dobro zavedal. Med zanimivostmi v muzeju navajajo Ripšlova jabolka, ki so jih imenovali tafeljček.

Med drugim je bil tudi pesnik. Pisal je lahkotne vsakdanje pesmi, pesnitve je tudi zbiral. Nekaj pesmi je v sodelovanju z domačini iz Šentjurja, brati Ipavci leta 1859 objavil v pesmarici, ki nosi naslov Pesmarica za kratek čas ino ne iščejo nobene večne slave. V njej je objavil še danes znano pesem Majolka, ki je posvečena vinu in vrču zanj.

Sodeloval je v različnih gibanjih in pri ustanovitvah organizacij, katerih glavno vodilo je bila skrb za slovenski jezik in narod. Bil je član čitalnic v Laškem in Sevnici, sodeloval je na taborih in bil med prvimi člani Slovenskega pisateljskega društva s sedežem v Ljubljani.

Bil je tudi kronist. Spisal je tri kronike – župnij sv. Martina nad Laškim, Loke pri Zidanem Mostu in sv. Ruperta na Vidmu. Obsežna Videmska kronika je osrednji vir za spoznavanje načina življenja župnije in celotnega območja na obeh bregovih reke Save v drugi polovici 19. stoletja. Več kot 100 strani dolga kronika iz leta 1880 z risbami Matije Doberška, je sestavljena iz dveh delov. V prvem, narodopisnem, je Ripšl opisal župnijo topografsko – vključil je podatke o legi, prebivalstvu, vsakdanjem življenju, oblačilnem videzu, prehrani, poljedelstvu, sadjarstvu, živinoreji ter pojasnil tudi nekaj podatkov iz zgodovine župnije. Drugi del je namenjen podrobnemu opisu cerkva v župniji. V kroniko so njegovi nasledniki zapisovali vse do leta 1957.