Ta zbirka, ki pomeni vrhunec Cankarjevega simbolizma, je nastala med letoma 1914 in 1917, zato je po avtorjevih besedah razumljivo, da v njej "marsikatera beseda ni tako postavljena, kakor bi po vsej pravici morala biti, in da je marsikatera zastrta in zabrisana".

Ivan Cankar (10. maj 1876–11. december 1918). Foto: Wikimedia Commons
Ivan Cankar (10. maj 1876–11. december 1918). Foto: Wikimedia Commons

Dogodek se začne ob 18. uri, povezovala ga bo Cvetka Bevc. Med drugim bo mogoče prisluhniti interpretaciji Cankarjeve kratke proze v izvedbi igralke in pesnice Saše Pavček ter pesnika Milana Jesiha. Na sporedu je tudi Cankarjeva mladostna poezija v uglasbitvi Boštjana Sokliča. Poleg interpretacije Veselejše pesmi ter dela Sraka in lastovice bo na večeru zazvenelo tudi nekaj Cankarjevih pesmi, in sicer Helena, Kot začarane stoje, Ali je zaspalo svetlo sonce? ter Iz moje samotne, grenke mladosti.

S ponatisom zbrirke črtic Podobe iz sanj so pri založbi Beletrina v letu 2018 zaznamovali stoletnico Cankarjeve smrti, njegovemu besedilu sta dodani spremni besedi Janka Kosa in Milčka Komelja. Foto: Založba Beletrina
S ponatisom zbrirke črtic Podobe iz sanj so pri založbi Beletrina v letu 2018 zaznamovali stoletnico Cankarjeve smrti, njegovemu besedilu sta dodani spremni besedi Janka Kosa in Milčka Komelja. Foto: Založba Beletrina

Sedem let na Rožniku
Ob rojstnem dnevu tega velikana slovenske književnosti, ki je na Rožniku preživel sedem let, je direktorica ljubljanskega Cankarjevega doma (CD) Uršula Cetinski zapisala, da "mu v dramatiki res ni para ... Je klasik, ki ga lahko relevantno odrsko uprizarjamo in prirejamo v neskončnost. V liriki in prozi ima seveda konkurenco, čeprav je Hiša Marije Pomočnice denimo odličen evropski kratki roman".

Ko so se za gradnjo kulturnega hrama še namenjali samoprispevki
Direktorica CD-ja je ob tem spomnila na gradnjo tega srednjeslovenskega kulturnega in kongresnega središča, o katerem "kroži veliko anekdot. Starejši se spominjajo osebnega prispevka, ki se je takrat imenoval samoprispevek, in je bil namenjen za gradnjo kulturnega hrama. Preračunano za današnji čas naj bi celoten proračun 36.000 kvadratnih metrov obsegajočega objekta znašal več kot 300 milijonov evrov".

Veliko ljudi se spominja tudi same gradnje. "Velikanska luknja, iz katere je raslo nekaj novega. Marsikdo ima v spominu tudi arhitekta, profesorja Ravnikarja, za katerega je bila novogradnja zagotovo velik zalogaj. Njegovi učenci in učenke še dandanes o njem govorijo z iskrenim občudovanjem in spoštovanjem do njegove avtoritete. O presežnosti njegove arhitekturne vizije pa priča dejstvo, da je ustvaril prepoznaven osebni slog, ki ga modne muhe niso zasenčile ..." je še zapisala Uršula Cetinski.

Direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski. Foto: Peter Uhan
Direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski. Foto: Peter Uhan

Sklenila je z besedami, da se je slovenska javnost "ob začetku gradnje seveda prerekala o tem, ali res potrebujemo tako veliko hišo. Nekateri so se ustrašili, da bo gigant nekakšno mesto duhov, drugi, da bo pohrustal zanimanje za druga gledališča, koncertne dvorane in kinematografe. Danes bi bili veseli, če bi namesto ene imeli vsaj dve Gallusovi dvorani. Prav zanimivo pa je, da so se vsi skupaj strinjali le o eni sami stvari, in sicer da bo novogradnji ime Cankarjev dom."

Cankarjev dan na Rožniku pripravljajo Olepševalno društvo Rožna dolina, ljubljanska četrtna skupnost Rožnik in Društvo slovenskih pisateljev (DSP).