Norveški dramatik v središče svoje zgodbe, ki se poigrava z norveško mitologijo, postavlja vprašanje partnerskega odnosa. Gospa z morja je zgodba o Ellide, ki ima ljubečega moža, veliko premoženje, prijetno družinsko okolje in urejen vsakdanjik, globoko v sebi pa je razklana med predvidljivim življenjem ter nepotešljivo željo po pobegu iz vsakdanje rutine. To uteleša neuresničena ljubezenska zgodba iz njene preteklosti. Ko v simbolno mirno mesto vstopi Tujec, njeno hrepenenje naraste.

V duhu osrednje teme letošnje sezone, poimenovane Ljubezen, predstava v ospredje postavlja medosebne odnose, hrepenenja ter težke odločitve med individualno strastjo in kolektivno odgovornostjo.

Igro so priredili Tin Grabnar, ki jo je tudi režiral, Brina Klampfer, ki je bila tudi dramaturginja, in Urša Majcen, ki je sodelovala še kot asistentka dramaturgije. Po Grabnarjevem mnenju se je znameniti dramatik pri tem besedilu psihološko analitično lotil vprašanja ljubezni brez romanticizma skozi zgodbo sedmih ljudi v različnih kombinacijah.

Ustvarjalni ekipi enega glavnih izzivov predstavljala slikovitost pokrajine, v katero je igra umeščena. Odločili so se za uporabo 3D-zvoka, s katerim želijo prebuditi domišljijo gledalcev. Kot napovedujejo, bo zvočna postavitev veliko dvorano gledališča "potopila v mistični svet norveških fjordov in intimnega viharja v duši". Po besedah oblikovalke zvoka in skladateljice Mateje Starič bo dvorana ozvočena z vseh strani, zvok pa bo služil kot projekcija ali podpora notranjih stanj nastopajočih likov. Glasbo izvajata Matjaž Krivec in Marko Brdnik.

V uprizoritvi nastopajo Bojan Emeršič, Pia Zemljič, Tina Vrbnjak, Doroteja Nadrah, Rok Vihar, Luka Bokšan in Klemen Janežič, ki je bil tudi svetovalec za gib. Scenografija je delo Doriana Šilca Petka in Sare Slivnik, kostumografinja je Sara Smrajc Žnidarčič, svetlobo je oblikoval Kristjan Vidner. Manj znano Ibsenovo besedilo je prevedel Darko Čuden.

Prva in doslej edina uprizoritev Gospe z morja v Drami je bila leta 1923, ko je v naslovni vlogi zaigrala Marija Vera. Režiser je bil Osip Šest.