Okrogla miza na temo terorja je spremljala uprizoritev sodobne drame nemškega pisatelja Ferdinanda von Schiracha v režiji Eduarda Milerja pod streho Prešernovega gledališča Kranj. V razpravi so načeli aktualna vprašanja, ki jih predstava odpira. Tako so strokovnjaki poudarili problematiko terorizma, nadzora in zagotavljanja varnosti v zračnem prostoru ter na množičnih prireditvah.

Če ne veste - gledalci sodne drame Teror so kot porota fiktivnega vojaškega pilota Larsa Kocha, ki je razstrelil ugrabljeno potniško letalo in tako ubil 164 potnikov, da bi rešil 70.000 ljudi na nogometnem stadionu, kamor so teroristi nameravali strmoglaviti ugrabljeno letalo, z veliko večino oprostili umora potnikov.

Teža razsojanja o tujih usodah
Varuhinja človekovih pravic, pravnica Vlasta Nussdorfer, sicer častna pokroviteljica predstave Prešernovega gledališča, je izrazila všečnost tega, da lahko gledalci vidijo, kako težko je razsojati in kako hude dileme se pri tem lahko pojavijo. Poudarila je, da se v primeru dvoma vedno odloči v korist obtoženega in se ga oprosti. Ob tem je pojasnila, da zakon pozna tudi načelo ravnanja v skrajni sili. Glede na vse to meni, da bi tudi v realnosti sojenje potekalo enako, kot se je končala drama, vendar pa bi bil postopek zelo kompleksen in sojenje dolgotrajno.

Bi pa tudi v slovenskem prostoru lahko prišlo do takšnega primera, kot je naveden v drami, in sicer da bi v primeru hujše teroristične grožnje razstrelili letalo. V drami se odgovorne osebe sicer niso odločile za to in je Koch letalo razstrelil na lastno pest ter tako sam nase prevzel to odgovornost.

Kako bi sodila predsednica sodišča?
Predsednica kranjskega okrožnega sodišča Janja Roblek pa je navedla dejstvo, da čeprav prikaz v drami ni popolnoma tak kot na slovenskih sodiščih, saj je drama postavljena v nemško okolje, je položaj podoben in daje občutek, kaj pomeni soditi. "Sodniki smo samo ljudje, z vsemi dvomi in čustvi," je še dejala Janja Roblek in dodala, da so zato velikokrat pod izjemno visokim stresom in da morajo pri nekaterih zadevah odmisliti svoje vrednote in prepričanja.

Kako bi razsodila v primeru Larsa Kocha, predsednica kranjskega okrožnega sodišča ni mogla popolnoma jasno povedati. Kot je dejala, bi odločala po zakonu in po zbranem dokaznem gradivu. Zastavila bi si vprašanje Kochove osebne odgovornosti, ali je bil v dejanje prisiljen ali je bila to njegova lastna odločitev in ali je izločil vse druge možnosti, preden se je odločil za ta skrajen ukrep.

Kriminalistični psiholog in vodja varnosti
Kriminalistični psiholog Peter Umek je na podlagi primera obtoženega v drami dejal, da se v življenju velikokrat srečamo z moralnimi konflikti, ki jih težko rešujemo. Tudi sodniki so v tem primeru pred veliko dilemo, ali strogo slediti zakonu ali razumeti človeško plat.

Rešitev, ki pa je odgovorne osebe v drami niso izpeljale, bi bila sicer izpraznitev stadiona, ki je mogoča tudi v zgolj 15 minutah. Standardi na tem področju so zelo visoki, vendar pa je vprašanje, kako bi bilo v praksi, kakšna bi bila pot obveščanja in kaj bi se zgodilo v paniki, ki bi izbruhnila med gledalci, je opozoril vodja varnosti in integritete pri Nogometni zvezi Slovenije Martin Koželj.

Kdo bi moral pri nas dejansko odločati?
Polkovnik Blaž Pavlin, ki je v Slovenski vojski odgovoren za nadzor zračnega prostora iz zraka, je pojasnil, da bi v Sloveniji odgovornost sprejetja takšne odločitve padla na ministra za obrambo. Tudi sam bi se sicer v takšnem položaju, ko bi bilo letalo že povsem blizu stadiona in ne bi bilo druge rešitve, odzval kot Koch, enako kot tudi dekan Fakultete za organizacijske vede in izšolani vojaški pilot Iztok Podbregar.

In še v vednost: v zadnjih dveh letih igrajo dotično predstavo po vsem svetu in po podatkih zbranih glasov občinstva iz 70 gledališč in 15 držav se je 92 odstotkov od več kot 1.600 predstav oziroma sojenj končalo z oprostilno sodbo. Več kot 61 odstotkov vseh porotnikov je odločilo, da obtoženi ni kriv.