Nagrado tantadruj za predstavo v celoti pa prejme Kraljica mati v koprodukciji Gledališča Koper in Mestnega gledališča Ptuj, so sporočili iz koprskega gledališča.

Monodrama Jeana Cocteauja Človeški glas (1930) se osredotoča na zapuščeno žensko, ki ob telefonu pričakuje poslednji klic bivšega ljubimca, da bosta uredila še zadnje podrobnosti skupnega življenja ter se za vedno poslovila. Foto: SNG Nova Gorica/Peter Uhan
Monodrama Jeana Cocteauja Človeški glas (1930) se osredotoča na zapuščeno žensko, ki ob telefonu pričakuje poslednji klic bivšega ljubimca, da bosta uredila še zadnje podrobnosti skupnega življenja ter se za vedno poslovila. Foto: SNG Nova Gorica/Peter Uhan

Človeški glas: samost v sodobnem času
Monodrama Človeški glas odzvanja kot subtilna psihološka refleksija o izgubi, koncu ljubezenskega razmerja, upanju in zlomu. Helena Peršuh je te izostrene lege suvereno obvladala s tenkočutno interpretacijo vse do točke, ko deziluzija napolni prostor in se v čustvenem zaledju pokaže nemoč, so zapisali v utemeljitvi nagrade.

Helena Peršuh je samost v sodobnem času zarisala mestoma pridušeno in z introspektivno grenkobo, ki pa nikoli ne podleže temini, saj pušča perspektivo kljubovanja in novega začetka. Igra Helene Peršuh je v Človeškem glasu tiha in uravnotežena, s tem pa nas artikulirano in jasno seznanja z izgubami in njihovimi posledicami.

Mati in sin, zapletena v neizprosno bitko
Glede predstave Kraljica mati pa je žirija v sestavi Marij Čuk, Vojko Belšak in Matej Bogataj zapisala, da je režiser, scenograf in koreograf uprizoritve Damir Zlatar Frey surovo in do vpletenih neizprosno predlogo Manlia Santanellija o spopadu matere in sina, ki se strt od življenjskih neuspehov in po zavoženi poklicni karieri vrne k njej, postavil v stisnjen in klavstrofobičen odrski prostor. Ta s svojo temačnostjo in spodmikajočo se podlago iz sipkega črnega peska še poudarja brezizhodnost njunega odnosa in zahteva drugačno gibanje obeh protagonistov.

Petdesetletni Alfredo se po zakonskem brodolomu in propadli novinarski karieri vrne domov k ostareli, ovdoveli, toda še vedno dominantni materi Regini pod pretvezo, da bo med boleznijo skrbel zanjo; v resnici pa želi napisati knjižno uspešnico o zadnjih mesecih življenja in smrti stare gospe. Foto: Gledališče Koper/Jaka Varmuž
Petdesetletni Alfredo se po zakonskem brodolomu in propadli novinarski karieri vrne domov k ostareli, ovdoveli, toda še vedno dominantni materi Regini pod pretvezo, da bo med boleznijo skrbel zanjo; v resnici pa želi napisati knjižno uspešnico o zadnjih mesecih življenja in smrti stare gospe. Foto: Gledališče Koper/Jaka Varmuž

Ledena kraljica s skrivenčena senca moža
Hkrati uprizoritev tudi vizualno presekajo močni kontrasti in jo podčrtujejo projicirane razpoke. Na tem prizorišču se nato odvije zaostrena drama med materjo in sinom, ki jo izbrušeno in intenzivno preigrata Nataša Barbara Gračner in Aleš Valič. Ona je vzvišena in posedovalna, zazrta v preteklost in lastno zlagano veličino in igralka ji da ob prežeči hudobnosti tudi pridih bolečine in strahu pred lastno vse bolj neizbežno končnostjo, kar njeno vlogo obarva s tragičnostjo. Sin Aleša Valiča je v podrejenem položaju, tudi telesno pokrčen, vrača ji po najboljših močeh iz te obrambne drže, rezultat pa je silovita, v izraznih sredstvih premišljena, do roba napeta in intenzivna uprizoritev.

Sorodna novica Nagrada tantadruj za življenjsko delo letos Katji Pegan

Gledališče so več kot samo igralci in režiserji
Žirija je pri odločitvah o igralskih dosežkih upoštevala hierarhijo nagrad in regionalno zasidranost izvajalcev. Med svojim delom so sicer zaznali potrebo po razširitvi nagrad na neigralske gledališke poklice, kot so avtorji glasbe, scenografi ali kostumografi ter oblikovalci luči. Prav tako so ugotavljali, da je za razliko od prejšnjih sezon v letošnji več predstav, ki so z razkošnimi sredstvi in premišljeno ustvarjale odrsko čarovnijo.

Nagrado treh primorskih gledališč tantadruj za življenjsko delo je letos prejela režiserka in direktorica Gledališča Koper Katja Pegan za zasluge za ustanovitev Gledališča Koper in z njim vnovično profesionalizacijo gledališča na Obali, za režisersko delo in za pedagoško delo z mladimi gledališčniki v okviru Gledališkega treninga.