Kot pojasnjuje režiser predstave Žiga Divjak, projekt izhaja iz mladostniškega uvida Srečka Kosovela, njegovega temačnega, a natančnega prereza časa, v katerem je živel, in njegovo neverjetno vero v prihodnost, zagon, ogenj, prepričanje, da bo iz pepela destrukcije vzšlo nekaj lepega – Nova Evropa.

"Zakaj ne zmoremo njegove vere v prihodnost?"
"Če se nam zdi, da Kosovelova dela še vedno aktualno opisujejo občutek predapokaliptičnosti, ki je lasten tudi našemu času, zakaj potem ne zmoremo poguma in volje, da bi si predstavljali čudovitega feniksa, ki vzleti s pogorišča naše vsakdanjosti? Zakaj ne zmoremo njegove vere v prihodnost? Čeprav je apokalipsa neprestano prisotna v naših mikrokozmosih, se še vedno raje oklepamo tega, kar poznamo, tudi če nas onesrečuje, kot da bi se prepustili destrukciji," pravi Divjak.

Mladostniška zagnanost za Novo Evropo
Kot pojasnjuje, projekt Kosovel ne temelji na biografiji pomembnega človeka. Avtorji tudi ne rekonstruirajo umetniškega obdobja, v katerem je Kosovel ustvarjal, napovedujejo pa dialog z žarom, ki je zapečaten v vsakem njegovem delu.

"Gre za naš čas, za našo sodobnost, ki poskuša prek Kosovela pogledati nase zunaj omejitev našega časa, gre za prepričanje, da še ni prepozno, da mislimo Novo Evropo. Ko modrost odpove, nas morda lahko reši le še mladostniška zagnanost," poudarja Divjak.