Predstava Diracov akord, ki je nastala v koprodukciji Drame z umetniškim društvom Osum, je po besedah režisreja Mateja Filipčiča matematično-fizikalni kroki, navdihnjen po misli britanskega matematika in fizika Paula Adriena Mauricea Diraca (1902‒1984), da imajo temeljne fizikalne teorije matematično lepoto, in če niso lepe, niso pravilne. Foto: SNG Drama Ljubljana / Peter Uhan
Predstava Diracov akord, ki je nastala v koprodukciji Drame z umetniškim društvom Osum, je po besedah režisreja Mateja Filipčiča matematično-fizikalni kroki, navdihnjen po misli britanskega matematika in fizika Paula Adriena Mauricea Diraca (1902‒1984), da imajo temeljne fizikalne teorije matematično lepoto, in če niso lepe, niso pravilne. Foto: SNG Drama Ljubljana / Peter Uhan
Diracov atom
Protagonist uprizoritve ni en sam, temveč gre za spoj vsaj treh miselnih instanc. Poosebljene so v likih Mističnega sveta (Jožica Avbelj), Adepta (Darja Zgonc) in Fizika (Boris Cavazza). V uprizoritvi je prisoten še "neživi" akter, scenski lik predstave: model atoma s svojo dinamiko vpijanja in izsevanja informacij, elektromagnetnih valovanj. Foto: SNG Drama Ljubljana / Peter Uhan
Diracov akord v ljubljanski Drami

Naslovni lik predstave Diracov akord, v kateri igrajo Jožica Avbelj, Darja Zgonc in Boris Cavazza, je britanski matematik in fizik Paul Adrien Maurice Dirac (19021984). Gre za pomembnega člana drugega rodu fizikov, ki so bili na sledi najmanjšim gradnikom snovi in so popolnoma spremenili način, kako še danes gledamo na svet.

Napoved obstoja antimaterije
Dirac, ki je tako rekoč zgradil most med relativnostno in kvantno teorijo, se je v zgodovino zapisal kot najmlajši prejemnik Nobelove nagrade za področje teoretične fizike. Enačba, s katero je napovedal obstoj antimaterije in pomembno zaznamoval znanstveno, tehnološko in človeško evolucijo, je podstat Filipčičevega projekta.

Predstava Diracov akord je po avtorjevih besedah matematično-fizikalni kroki, navdihnjen po fizikovi misli, da imajo temeljne fizikalne teorije matematično lepoto, in če niso lepe, niso pravilne. Izhodišče za predstavo so vzeli v omenjeni enačbi, v samem ustvarjalnem procesu pa jih je nato poleg Diraca zanimalo, kaj kot matematik ali fizik občuduješ kot lepoto ter kaj je ta lepota, ki je precej nerazumljiva in drugačna od lepote, ki jo po navadi v gledališču ustvarjajo na podlagi določenih besedil, čustev, odnosov in razmišljanj.

Odrski obrat k Antidiracu
Paul Adrien Maurice Dirac je veljal za izjemno redkobesedno osebo in da se do prejetja Nobelove nagrade ni posvečal zunanjemu svetu. Avtorica besedila in dramaturginja uprizoritve Sonja Dular je dejala, da se je ob branju Diracove avtobiografije ves čas spraševala, kaj bi o njem povedali, na koncu pa jo je najbolj navdahnila končna misel, da bi fizik, če bi lahko še enkrat živel, živel drugače. Zato je bil za zasnovo predstave bistven obrat k Antidiracu, je pojasnila Dularjeva.

Tri miselne instance in en "neživi" akter
V uprizoritvi, dogajanje katere je postavljeno v prve dni stvarjenja sveta, ni enega samega protagonista, temveč gre za spoj vsaj treh miselnih instanc. Te so poosebljene v likih Mističnega sveta (Avbelj), Adepta (Zgonc) in Fizika (Cavazza), ob njih pa je prisoten še "neživi" akter, scenski lik predstave: model atoma s svojo dinamiko vpijanja in izsevanja informacij, elektromagnetnih valovanj.

Kostumograf predstave je Alan Hranitelj, oblikovalka giba Tanja Zgonc, oblikovalec svetlobe Igor Remeta, oblikovalec videa Andrej Intihar in oblikovalec zvoka Peter Penko.

Krstna uprizoritev Diracovega atoma bo drevi ob 19. uri na Levem odru SNG Drama Ljubljana.

Diracov akord v ljubljanski Drami