Linda po besedilu Penelope Skinner in v režiji Michaela Longhursta pripoveduje o ženski v svojih 50 letih, uspešni in ambiciozni, ki pa ne zdrži več pritiskov ko se sooči z enim svojih najbolj ambicioznih projektov. Za program »sproščenih predstav« je predstavo po besedilu Penelope Skinner režiral Michael Longhurst. Foto: Royal Court Theatre
Linda po besedilu Penelope Skinner in v režiji Michaela Longhursta pripoveduje o ženski v svojih 50 letih, uspešni in ambiciozni, ki pa ne zdrži več pritiskov ko se sooči z enim svojih najbolj ambicioznih projektov. Za program »sproščenih predstav« je predstavo po besedilu Penelope Skinner režiral Michael Longhurst. Foto: Royal Court Theatre
false
Gledališče Royal Court v Londonu se usmerja v obravnavo aktualnih tematik, razume se kot gledališče za vse, velik del svojega delovanja namenja tudi kultuviranju dramskega pisanja in odkrivanju novih piscev. Foto: Royal Court Theatre

V programu gledališke predstave izvajajo v bolj sproščenem in prilagojenem okolju. Luči niso premočne, tudi zvočni efekti niso intenzivni, glasovi in gibanje gledalcev pa ne bodo sprožili očitajočih pogledov.
Sklop "sproščenih predstav", kot so jih poimenovali v gledališču, je namenjen vsem, ki jim takšno okolje odgovarja ali ga potrebujejo. Tako so na te predstave vabljeni gledalci z motnjami zaznavanja, komunikacije ali učnimi motnjami, prav tako so dobrodošli tudi starši z dojenčki do enega leta. Dojenčke naj bi med predstavo imeli v svojem naročju, vstopnica za predstavo pa zaradi tega ne bo nič dražja.
Gledališki ustvarjalci z dojenčki lahko spremljajo dogajanje, tudi pri nas
K temu je prispevala tudi organizacija staršev, ki delujejo v uprizoritvenih umetnostih, ki se zavzema za pravice staršev v kreativnih sektorjih. Njihova prizadevanja je podprla tudi umetniška vodja gledališča Royal Court Vicky Featherstone.
Kot je povedala soustanoviteljica organizacije, si želijo, da bi tudi druga gledališča sledila tej praksi, kot prvo na področju uprizoritvenih umetnosti jo uvaja gledališče Royal Court. "Takšni modeli dovoljujejo gledališkim ustvarjalcem z majhnimi otroki, da ostanejo na tekočem z aktualnim gledališkim dogajanjem," pravi.
V kinematografih v Veliki Britaniji takšne programe že poznajo, pa tudi pri nas niso neznanka. V ljubljanskem Kinodvoru imajo tako vsako prvo sredo v mesecu rezervirano za starše z dojenčki, ki si lahko ogledajo film z rednega sporeda, projekcija pa je prilagojena malčkom - film je primerno tišje predvajan, dvorana je rahlo osvetljena, dovoljeno je hranjenje dojenčkov, ob izhodu iz dvorane pa stoji previjalna miza.
Ni prilagoditve pri dolžini predstave
Zdaj igrajo že drugo takšno predstavo; Linda traja dve uri in 40 minut ter ima en odmor, namenjena pa je gledalcem od 14. leta dalje in odraslim.
Linda po besedilu Penelope Skinner in v režiji Michaela Longhursta pripoveduje o ženski v svojih 50 letih, ki je vedno uspešno usklajevala tako družino kot kariero. Je srečno poročena, z dvema otrokoma, hkrati pa uspešna pri svojem delu in ambiciozna, so zapisali v gledališču. Zdi se, da ima vse, pa kljub temu ni povsem zadovoljna. Ko se loti enega svojih najbolj ambicioznih načrtov, pritiska ne zdrži več in za površjem se pokažejo razpoke. Prestava tematizira tudi starost, ki jo družba odrinja na rob. "Starost za žensko pomeni ničvrednost. Nevidnost. Seveda smo prestrašeni. Poveste nam, da vrhunec dosežemo pri 16 in od takrat gre vse le navzdol. Jaz pa nisem delala tako težko, da bi me zdaj potisnili na stran. Ne bom tiho in ne bom izginila. Sem Linda Wilde. In še vedno sem tu!" pove naslovna oseba drame.