Združenje se pridružuje predlogom zaposlenih in vodstva Radiotelevizije Slovenija ter strokovnim mnenjem o odstranitvi političnih in gospodarskih vplivov na "tako ključen državni segment neodvisnega javnega ozaveščanja in sporočanja, kot ga ta javni zavod zastopa".

Ministrstvo za kulturo je namreč predlagalo novele štirih zakonov, in sicer zakona o Radioteleviziji Slovenija, zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, zakona o medijih ter zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA). Javna razprava traja do 5. septembra.

Ohranjanje vloge objektivne slovenske medijske ustanove
V pismu podpore javni RTV Slovenija Združenje dramskih umetnikov Slovenije opominja, da je z ustanovitvijo zavoda opredeljena namembnost njegove dejavnosti, ki je avtonomno ukvarjanje z javnosti namenjenim oddajanjem v skladu z neodvisnim poročanjem dejstev, poleg posredovanja informacij pa kot javni zavod udejanja tudi zastopništvo javnosti.

Izpolnjevanje tovrstne javne storitve mora ostati ciljno in dolgoročno usmerjeno tudi na področju umetnosti, ki je v zadnjih obdobjih zapostavljeno in razvrednoteno. "Prav ta družbeni segment skupnosti je namreč v zadnjih treh desetletjih vpliva neoliberalnih politik, umetnike in umetniški sektor prisilil v spopadanje za zagotavljanje preživetja," še piše v pismu podpore.

Zdrs položaja umetnosti z vrha družbenih vrednot
Ker se umetnosti vse manj obravnava kot pomembno družbeno vrednoto, je prišlo do radikalnega razvrednotenja samih pojmov umetnosti in ustvarjalca, ki "kot družbeni subjekt zagotavlja dobrobit in napredek človeštva ne glede na lastno žrtev ter ohranja narodno samobitnost in identiteto skupnosti, vrednoti, ki ju zastopa in osvetljuje prav temeljni postulat namenskosti programa Radiotelevizije Slovenija".

Dramski umetniki za konec poudarijo, da področje umetnosti pojmujejo kot ključni in konstitutivni del identitete skupnosti, ki ga je treba negovati in varovati v njegovi nedotakljivosti v vseh delih, še posebej v okviru javne radiotelevizije.