Po arhitekturnih in drobnih najdbah, ki sodijo v čas od 1. do 4. stoletja, naj bi šlo za naselje antičnih obrtnikov.

Našli so ostanke značilne antične lončenine, tako uvožene kot lokalno izdelane. Foto: Luka Rozman
Našli so ostanke značilne antične lončenine, tako uvožene kot lokalno izdelane. Foto: Luka Rozman

Vodja in izvajalec izkopavanj Luka Rozman je povedal, da so pri izkopavanjih zemljišča s skoraj 700 kvadratnimi metri naleteli na ostanke hišnih temeljev, zidovja, glinastega tlakovanja in številne drobne najdbe.

Gre za ostanke stavb zahodnega obrobja antičnega naselja. "Izkopavanja, ki potekajo tri tedne, bomo končali sredi prihodnjega tedna," je napovedal Rozman.

"Pričakovali smo nekaj arhitekture in ostalin, a nikakor v takem obsegu in tako dobro ohranjene," je še dejal.

Fibule, kuhinjski pribor, orodje in novci
Našli so ostanke značilne antične lončenine, tako uvožene kot lokalno izdelane, ter delce bronastih in drugih kovinskih predmetov. Med temi so delci antičnih oblačilnih zaponk oziroma fibul, kuhinjskega pribora in orodja.

Izkopavanja, Foto: Luka Rozman
Izkopavanja, Foto: Luka Rozman
Pestrost in ohranjenost najdb sta jih presenetili, sicer pa gre za značilne rimske vaške civilne ali vojaške stavbe, je dejal Rozman. Foto: Radio Koper/Karin Zorn
Pestrost in ohranjenost najdb sta jih presenetili, sicer pa gre za značilne rimske vaške civilne ali vojaške stavbe, je dejal Rozman. Foto: Radio Koper/Karin Zorn

Našli so tudi delce steklenega posodja in lončenih svetilk oziroma oljenk – eden od najdenih fragmentov je okrašen z masko satira – ter številne rimske novce iz obdobja od druge polovice 1. stoletja do konca 4. stoletja našega štetja.

Stavbe so bile sicer postavljene pravokotno na antično cesto. Temelji so bili suhozidni, medtem ko je bilo kamenje v zidovju povezano z malto.

Razmeroma večje dolge stavbe so bile večprostorne. Tegul oziroma ostankov opečne kritine se ni kaj dosti ohranilo.

Več kot le navadna postojanka
Sklepajo, da naj bi se provincialna rimska obcestna naselbina Praetorium Latobicorum iz prvotne vojaške etapne postojanke, ki naj bi v 1. stoletju nastala ob gradnji rimske državne ceste, razvila v obcestno utrjeno postajo višje pretorijske veljave, ki je presegala status običajnih menjalnic konj in popotniških prenočišč.

Foto: Luka Rozman
Foto: Luka Rozman
Cesta, ki je vodila v Malo Azijo

Rimski Praetorium Latobicorum je ležal ob nekdanji osrednji rimski državni cesti Emona-Siscia, ki je iz Rima in prek današnjega slovenskega ozemlja - po trasi, ki se skoraj sklada z današnjo avtocesto - vodila na območje Panonske nižine in nižje na Balkan oz. na območje Črnega morja ter v Malo Azijo.

Kot obcestna postaja višje pretorijske veljave je ponujal namestitev in kratkotrajno oskrbo cesarskim odposlancem in drugim rimskim dostojanstvenikom na poti, pridevnik Latobicorum oziroma latobiški pa pove, da so kraj ob njegovi podreditvi rimski državi naseljevali Kelti plemena Latobiki, ki veljajo za takratno dolenjsko prebivalstvo.