Foto: dLib/F. Grabjec
Foto: dLib/F. Grabjec

Ta spodbuja gibanje in spoznavanje kulturnih in naravnih znamenitosti Novega mesta, pri njeni ureditvi pa so sodelovali učenci omenjene šole, je njena ravnateljica Vida Marolt povedala za STA.

Kettejevo krožno učno pot, ki je prilagojena ljudem s posebnimi potrebami, so speljali po ustaljenih novomeških poteh. Začne in konča se pri Kettejevem doprsju, delu kiparja Jakoba Savinška, ki stoji pred OŠ Dragotina Ketteja.

Ustvarili so tudi Kettko kviz
V šoli so pripravili zloženko v slovenskem in angleškem jeziku z njenim načrtom in drugimi potrebnimi podatki, začetek poti pa bodo označili tudi s kodo za dostop do spleta. Pot je mogoče prehoditi ob vodstvu oz. s pomočjo spletne aplikacije. Razdelili so jo na dva dela, in sicer na Kettejevo učno pot, ki jo je mogoče prehoditi tudi virtualno, in na Kettko kviz, ki ga uporabnik rešuje na posameznih točkah poti.

Kettejeva pot vodi od izhodišča do rečne brvi pod mestnim stadionom, prek Krke na Loko ter po Zupančičevem sprehajališču do Bršljina. Tam zavije proti Kettejevemu drevoredu in nadaljuje mimo hiše s Kettejevo spominsko ploščo, kjer je pesnik bival med šolanjem na novomeški gimnaziji. V nadaljevanju se usmeri na mestni Glavni trg do t. i. Bergmanove hiše, kjer je živela Kettejeva muza Angela Smole, mestnega vodnjaka, ki ga je Kette ovekovečil s pesmijo Na trgu, in rotovža. Pohodnike nato vodi do gradu Grm in Šmihela oz. nazaj proti šoli.

"Po zamisli ene od učiteljic so pot pripravili v okviru OŠ Dragotina Ketteja in njenega pouka. Pomembna je tudi za druge novomeške šole, krepitev mestne zavesti ter spomina na mladega pesnika, ki je s sicer kratkim novomeškim bivanjem mesto pomembno kulturno zaznamoval," je še pojasnila ravnateljica.

OŠ Dragotina Ketteja deluje od leta 1955, na zdajšnjem mestu sicer od leta 1978. V tem šolskem letu jo obiskuje 130 učencev iz Mestne občine Novo mesto in okolice.

Foto: Wikipedia
Foto: Wikipedia

Kot dijak je dve leti preživel v Novem mestu
Dragotin Kette se je leta 1876 rodil na Premu na Notranjskem. Kot dijak je dve leti preživel v Novem mestu in tam ustvaril, ali vsaj dobil navdih, za svoje znane pesmi.

Pisal je tudi kratko impresionistično prozo in dela za otroke ter basni, bodisi v prozi bodisi v verzih, za mladino. Njegova najbolj znana pravljica je Šivilja in škarjice. Kettejeva mladinska dela so prevedena v češki, hrvaški, madžarski, makedonski, slovaški in srbski jezik.

V času svojega življenja ni ničesar izdal v knjižni obliki. Po njegovi smrti, umrl je leta 1899 v Cukrarni v Ljubljani za tuberkulozo, star komaj 23 let, je njegove pesmi uredil Anton Aškerc in jih izdal pod naslovom Poezije.

Kljub kratkemu bivanju imajo Novomeščani Ketteja za svojega pesnika. Posvetili so mu največji mestni drevored, njegovo bronasto doprsje, delo akademskega kiparja Jakoba Savinška (1922–1961), stoji pred mestnim rotovžem, replika pa še pred omenjeno šolo.

Na pročelju hiše, kjer je stanoval, so leta 1949 vzidali spominsko ploščo. Ketteja je z obrisom Angele Smole v ozadju upodobil slikar Ivan Vavpotič (1877–1943), ki je tudi nekaj časa živel v Novem mestu.