Jože Centa, Stara domačija, 1990, olje na platnu. Foto: Osebni arhiv
Jože Centa, Stara domačija, 1990, olje na platnu. Foto: Osebni arhiv
Umetnikov avtoportret. Foto: Osebni arhiv
Umetnikov avtoportret. Foto: Osebni arhiv

Jože Centa se je rodil leta 1934 v Dvorski vasi pri Velikih Laščah. Večino mladosti je preživel v Ribnici, ki jo je pozneje s svojim delovanjem pomembno zaznamoval. V Ribnici je namreč živela njegova teta, ki je otroka vzela k sebi, ko je v drugi svetovni vojni izgubil mamo.

Leta 1960 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani v razredu profesorja Antona Gojimirja Kosa. Od leta 1962 vse do upokojitve je delal kot likovni pedagog v Ljubljani.

Krajinsko slikarstvo z intimnim pečatom
Centa je bil mojster barve in risbe, s katerima je na poetičen in ekspresiven način upodabljal svojo globoko kulturno navezanost na prostor, v katerem je odraščal. V družbenem smislu je nadaljeval delo umetnikov Franceta Miheliča, Jožeta Petka, Janka Trošta, Franceta Goršeta, Gregorja Peruška, Ivana Vavpotiča, Riharda Jakopiča in drugih.

Umetnikov pristop je na prvi pogled klasičen, podrobnejši pa odkriva prefinjeno niansirano odmevnost na dražljaje, ki jih povzroča razčlenjena tipika posamezne slovenske regije: relief, rastlinstvo, arhitektura, ljudje in svetloba.

Njegova raznolika umetniška likovna dejavnost je bila deležna odmevnosti tako v slovenskem kot tudi v mednarodnem prostoru. Samostojno in skupinsko je mnogokrat razstavljal v Sloveniji, Avstriji, Italiji in ZDA. Udeležil se je številnih srečanj likovnikov ne le kot slikar, temveč tudi kot pobudnik, idejni vodja in mentor. Za svoje delo na likovnem, organizacijskem in dolgoletnem pedagoškem področju je dobil več nagrad in priznanj.

Delo Jožeta Cente v katalogu razstave leta 1988 slikovito opisuje Janez Debeljak:
Delo Jožeta Cente v katalogu razstave leta 1988 slikovito opisuje Janez Debeljak: "Dvorska vas v velikolaškem koncu, kjer je bil rojen Jože Centa, mu je ob odhodu v svet dala za doto tri najžlahtnejše darove, ki jih premorejo ti kraji: Trubarjeve bukvice, Levstikovo neupogljivo slovenstvo ter Krpanovo odrezavo duhovitost in Stritarjevo bogato domačo govorico." Foto: Osebni arhiv

Želel sem se držati čistega slikarstva, a sem občasno zašel v škatle. To ni kubizem, ampak moj način eksperimentiranja.

Jože Centa

Akter preporoda v Velikih Laščah
S svojo slikarsko vlogo in s pomembnim sooblikovanjem kulturnega življenja je pripomogel k rasti in prepoznavnosti Velikih Lašč v luči likovne umetnosti. Prav njemu gre zasluga, da so lepote teh krajev upodobljene na številnih platnih likovnih umetnikov. Za leta 1981 obnovljeni Kulturni dom v Velikih Laščah je ob 150-letnici Levstikovega rojstva izdelal literatov portret. Leto pozneje je zasnoval tradicionalna srečanja likovnih umetnikov pod skupnim imenom Trubarjevi kraji ter bil vrsto let njihova gonilna sila. Nezanemarljiv je tudi njegov večletni predani angažma pri zagotavljanju sredstev za obnovo Trubarjeve domačije na Raščici in vzpostavitev njene galerijske dejavnosti. Leta 2014 je postal častni občan Občine Velike Lašče.

Leta 2014 je izšla Centova monografija izpod peresa umetnostne zgodovinarke Marjane Dolšina. Po tem, ko je zaradi šibkega zdravja pred približno desetimi leti odložil svoje čopiče, svinčnike in krede, je leta 2020 pri 86 letih Centa sam napisal in ilustriral svoj knjižni prvenec. Ne ugašajte mi luči je avtobiografska strnitev spominov iz otroštva med drugo svetovno vojno.

Pripravljal je že svoje drugo knjižno delo, ki ga je razvijal skozi redne mesečne objave v glasilih Trobla in Rešeto; v zgodbah iz otroštva je popisoval etnološke značilnosti in zgodovino svojih krajev.