Zadnji album ni njegov vrhunec, toda še vedno predstavlja rutinirano učno uro za nov naraščaj trip hopa. Foto: Verve, Island, A&M
Zadnji album ni njegov vrhunec, toda še vedno predstavlja rutinirano učno uro za nov naraščaj trip hopa. Foto: Verve, Island, A&M

S svojimi vabili k sodelovanju glasbenikom in predvsem vokalistkam in vokalistom je DJ Shadow narekoval tempo in tudi določal pravo smer za trip hop, da ta ne bi zašel v napačno ulico banaliziranja in posploševanja. Tukaj predvsem mislim na njegova veličastna glasbena dela Entroducing … iz leta 1996 in The Private Press iz leta 2002. Vmesna postaja je bil album The Outsider, pred dvema tednoma pa je DJ Shadow izdal svojo četrto veliko ploščo The Less You Know, The Better.

Že iz naslova je mogoče slutiti, da se je stari maček ambientalnega nelagodja in vešče zloženih besedil trip hopa naveličal nenehnega eksperimentiranja znotraj svojega sloga. Zato se novi album sliši kot nekakšen relikt prejšnjih časov ali zgodnjega ustvarjanja glasbenika, ki jih je tokrat povzdignil na višjo frekvenčno stopnjo ali opogumil za nekaj decibelov nadzorovanega elektronsko semplanega hrupa (I Gotta Rokk, Border Crossing).

Tudi tokrat so njegovemu zvočnemu zaporedju priskočile na pomoč pevske sile od Taliba Kwelija, Afrikan Boya, Posdnuosa (De La Soul) pa vse do Toma Veka v zagotovo najboljši skladbi na plošči, Warning Call. Zagotovo, ker album The Less You Know, The Better s svojih šestnajst skladb zahteva popolno poslušalčevo osredotočenost, ki lahko mogoča le, če že od nekdaj spremljate njegov glasbeni opus in če vam je všeč.

Ali povedano drugače – da bi razumeli barvno zvočno paleto DJ Shadowa in ekspresionistične, a hkrati zelo realistične zgodbe, bo treba pobrskati po njegovi pretekli diskografiji. Zadnji album ni njegov vrhunec, toda še vedno predstavlja rutinirano učno uro za nov naraščaj trip hopa.

Ocena: 3; piše: Miroslav Akrapovič