Osvetljeni del je vizija Velazqueza, temnejši del je bil dodan pozneje. Foto: Facebook, zajem zaslona
Osvetljeni del je vizija Velazqueza, temnejši del je bil dodan pozneje. Foto: Facebook, zajem zaslona

Z omenjenim projektom želijo najti najustreznejše okvirje za dela iz zbirke muzeja ali inovativne rešitve kot v primeru slike Predice. Zasnovali so premičen zid z okvirjem, ki zajame podobo, kot si jo je zamislil Velazquez, okvir pa je dovolj tanek in neopazen, da obiskovalcu omogoča nemoteno doživljanje slike.

Predice, poimenovane tudi Legenda o Arahne, so delo iz Velazquezovega zrelega obdobja, in sicer je nastalo okoli leta 1657. Z novim načinom uokvirjanja, ki so ga razvili v muzeju, sliko obiskovalcem predstavijo na najustreznejši način. V 18. stoletju je bilo namreč izvirno platno ob robovih razširjeno z debelejšim platnenim trakom na vrhu (tam je bil doslikan slavolok) ter tanjšimi na levi in desni strani ter ob spodnji stranici.

Taka praksa spreminjanja del je bil pri delih v španski kraljevi zbirki pogost, a v primeru Predic je privedel tudi do drugačnega razumevanja slike, kot ga je imel v mislih Velazquez. S tem posegom je bil prizor v središču slike potisnjen v ozadje in slika z mitološko vsebino se je spremenila v žanrski prizor.

V muzeju Prado so se sicer tega zavedali, a so obenem želeli ohraniti zgodovinske dodatke. Že pred leti so sliko uokvirili na način, da je bila Velazquezova kompozicija vidna. Ker je bil tako otežen dostop do podobe, kot je nastala s poznejšimi dodatki, so od leta 2017 razvijali izboljšano različico.